Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
Na podlagi 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19; v nadaljevanju: ZUPJS) se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije upoštevajo podatki o obdavčljivih dohodkih po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine.
V postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev velja neto princip upoštevanja dohodkov-dohodki se upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov in prejemkov.
Podatke o obdavčljivih dohodkih po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatke o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na te dohodke, in podatke o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke se pridobi po uradni dolžnosti na podlagi 51. člena ZUPJS s strani davčnega organa.
Sklando s 15. členom ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Primarno se uporabijo podatki o dohodkih za preteklo leto, če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, pa podatki za predpreteklo leto.
V primeru obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, se v konkretnem primeru torej uporabijo podatki davčnega organa, ki so v času odločanja na voljo. Ima pa oseba v primeru morebitne naknadne spremembe podatkov s strani davčnega organa, možnost predlagati obnovo konkretnega postopka uveljavljanja pravic iz javnih sredstev.
V zvezi z doseganjem dohodka iz delovnega razmerja z delom v tujini poudarjamo, da morajo rezidenti Slovenije, na podlagi določb Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), dohodke iz delovnega razmerja, ki jih dosegajo z delom v tujini, napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja Z upoštevanjem navedene obveznosti, bi te osebe zagotovile pravilnost podatkov tudi v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev.
Na podlagi navedenega menimo, da je dosedanje postopanje v primerih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, ko oseba dosega dohodek iz delovnega razmerja v tujini, povsem ustrezno.
CSD odločbe - tujina
Pobuda
Državljan Republike Slovenije, ki daljše obdobje delo opravlja v tujini (z njim so tudi njegovi družinski člani), se po povratku nazaj sreča s številnimi neprijetnostmi zaradi birokratskih zapletov. Med slednjimi je tudi Odločba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki jo pripravi CSD in jo pripravi v skladu z roki oziroma po preteku določene odločbe, se pa obenem ne ozira na ostale dejavnike. FURS, v primeru posameznikove vrnitve iz tujine, dohodninske odločbe oddaja posamezniku do konca septembra oziroma začetka oktobra. CSD bi v takšnih primerih moral priskrbeti prave / zadnje podatke, sicer operira z napačnimi podatki in tako podaljšuje reševanje postopka oziroma ga pripravi napačno. Na tej točki bi bilo smiselno uskladiti časovnico CSDja in FURSa za tovrstne primere in lažje reševanje postopkov, saj se v nasprotnem primeru zavlečejo tudi za nekaj let. Postopek, ki bi se lahko reševal že pri organu na prvi stopnji, se tako rešuje pri organu na drugi stopnji, kasneje celo vrne na prvostopenjsko reševanje, kar botruje predolgemu reševanju sicer enostavnega postopka.