Odgovor Ministrstva za finance:
V zvezi z vašo pobudo uvodoma pojasnjujemo, da je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) zaznala prakso, da samostojni podjetniki in manjše družbe z omejeno odgovornostjo pri plačevanju združujejo obveznosti iz naslova akontacije dohodnine in prispevke za socialno varnost v eno plačilo, ki ga izvedejo 20. v mesecu, pri čemer posledično pride do 10 dnevne zamude pri plačilu akontacije dohodnine oziroma zamudnih obresti za to obveznost.
Ministrstvo za finance in FURS preučujeta možnosti za spremembo zakonodaje, s katero bi poenotili rok za plačilo obveznosti iz naslova akontacije dohodnine, ki je določena na podlagi obračuna dohodnine od dohodka od dejavnosti z rokom za plačilo obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost. S tem bi odpravili tudi nekatere težave, povezane v zvezi z zamudo pri plačilih. Gre predvsem za primere, če davčni zavezanec plačuje obveznosti, ki imajo različne plačilne roke.
V zvezi z vprašanjem glede načina obračuna zamudnih obresti in možnosti izračuna zamudnih obresti s strani davčnega zavezanca pojasnjujemo v nadaljevanju.
Zapiranje terjatev v davčnem knjigovodstvu je dejanje, ki omogoča, da se v skladu s pravili zapiranja po 93. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2)[1], določi višina in vrsta obvezne dajatve, ki se plačuje posamezni blagajni javnega financiranja.
93. člen ZDavP-2 določa, da če zavezanec za davek pri davčnem organu plačuje več vrst davkov[2] in njim pripadajočih dajatev[3] ter plačani znesek ne zadostuje za poplačilo vseh vrst davkov in njim pripadajočih dajatev, se s plačilom poravna davek, ki ga zavezanec za davek navede na plačilnem instrumentu, in sicer po vrstnem redu prej dospele obveznosti te vrste davka, nato pa drugi davki, po vrstnem redu dospelosti posamezne vrste davka. Če davki dospejo v plačilo istočasno, vrstni red plačila določi zavezanec za davek. Če pa zavezanec za davek ne določi vrstnega reda plačila, ga določi davčni organ in pri tem upošteva, da se najprej poravnajo obveznosti, katerih izpolnitev je manj zavarovana. Če pobrani znesek ne zadostuje za poplačilo posamezne vrste davka s pripadajočimi dajatvami, se davek in pripadajoče dajatve plačajo po naslednjem vrstnem redu: stroški postopka pobiranja davka, obresti, davek, denarne kazni in globe in stroški tega postopka. V postopku davčne izvršbe davčni zavezanec ne more vplivati na vrstni red poplačila davka.
93. člen ZDavP-2 tako določa vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev, če znesek, ki ga je plačal davčni zavezanec, ne zadostuje za poplačilo več vrst davkov in pripadajočih dajatev. Davčni zavezanec lahko na plačilnem instrumentu navede vrsto davka, ki ga poravnava, vendar pa pri tem ne more določiti vrstnega reda plačil te izbrane vrste davka. Po izrecni določbi zakona se namreč v tem primeru s plačilom poravna izbrana vrsta davka po vrstnem redu prej dospele obveznosti te vrste davka. To pomeni, da se izbira nanaša le na vrsto davka, ne pa na vrstni red plačil izbrane vrste davka, saj se vedno poravnajo prej dospele – starejše obveznosti.
Davčno knjigovodstvo se razlikuje od knjigovodstva, ki ga vodi npr. dobavitelj elektrike. Davčni organ, z izjemo plačil za izvršbo in obročnih plačil, ne zapira terjatev po posameznem izvršilnem naslovu, ampak po vrstnem redu starosti terjatev za eno vrsto davka, ker s tem zmanjšuje tveganje zastaranja terjatev. Pri plačilu se v postopku zapiranja najprej obračunajo in zapirajo zamudne obresti in potem glavnica. Oboje lahko privede do odstopanj med namenom, ki ga je imel plačnik davka, ki ne pozna pravila 93. člena ZDavP-2, in ravnanjem davčnega organa v postopku zapiranja terjatev. Npr. plačnik davka je »želel« poravnati obračun za mesec maj 2019 in znesek plačila je dejansko ustrezal višini te terjatve. Ker pa ni poravnal obračuna za isto vrsto davka za mesec april 2019 in so se v zvezi s tem ob plačilu obračunale zamudne obresti, je davčni organ zapiral te zamudne obresti in delno glavnico obračuna za april 2019, obračun za maj 2019 pa je ostal odprt.
Če se omejimo na izpostavljen primer iz pobude, ko znesek plačila zavezanca ne zadostuje za poplačilo celotne obveznosti (zneska po izvršilnem naslovu in zamudnih obresti po tem izvršilnem naslovu), se v davčnem knjigovodstvu ob prejemu plačila najprej obračunajo in poplačajo zamudne obresti in nato davek po izvršilnem naslovu. Po zaključku zapiranja davčni zavezanec ne dolguje zamudnih obresti ampak dolguje preostanek obveznosti, ki predstavlja glavnico (akontacija dohodnine ali obračun prispevkov). Če je dolg iz tega naslova vključen v opomin, je na njem navedeno, da dolguje znesek po obračunu ne pa zamudnih obresti.
Zneskov zamudnih obresti za predhodne obračune ni mogoče dodajati na bodoče obračune, ker se zaradi plačil, pobotov in izvršb knjigovodska stanja dnevno spreminjajo. Če ostaja del obračuna še naprej neporavnan, zamudnih obresti do prejema plačila ni mogoče pravilno izračunati.
FURS davčnim zavezancem nudi številne možnosti, s katerimi lahko preprečijo zamudo pri plačilu oziroma lahko natančno določijo znesek zamudnih obresti, ki jih morajo plačati, če zamujajo s plačilom. Seznanitev z višino obračunanih zamudnih obresti je mogoča na več načinov, najlažje pa prek uporabe predizpolnjenega plačilnega naloga na eKarticiO v eDavkih, ki omogoča izračun zamudnih obresti na želeni dan plačila v prihodnosti.
V nadaljevanju so predstavljene možnosti, ki jih ima na voljo davčni zavezanec, za izračun zamudnih obresti:
Davčni zavezanec lahko spremlja stanje svojih terjatev in obveznosti pri FURS na svoji e-knjigovodski kartici v eDavkih. Knjigovodska kartica eKarticaO prikazuje stanje odprtih postavk na terjatvah in obveznostih iz naslova davkov in prispevkov.
Po vstopu v eKarticoO zavezanca je treba izpolniti polje »Obresti do datuma« in s klikom na »Pridobi nove podatke« se pridobi najnovejše knjigovodsko stanje odprtih postavk. Ker na dan preverjanja stanja na kartici vse zamudne obresti na kartici niso vedno že evidentirane v knjigovodski evidenci, je treba vnesti datum, ko bo davčni zavezanec obveznosti skupaj z zamudnimi obrestmi poravnal. Možno je vnesti tekoči datum ali datum v prihodnosti. Priprava plačilnih navodil je mogoča za vse zapadle zavezančeve obveznosti skupaj ali posamične obveznosti (označene s kljukico), za katere želi pripraviti plačilno navodilo.
S klikom na gumb »Pripravi plačilna navodila za označene« se prikaže seznam pripravljenih plačilnih navodil, ki se kreirajo z nadaljnjim klikom na gumb »Pripravi UPN«. Pripravljen UPN nalog vsebuje QR kodo, ki omogoča prenos v mobilno aplikacijo za plačevanje oz. se ga lahko natisne in uporabi pri plačevanju obveznosti.
Poleg pisnega opominjanja prek eDavkov in pošte, je FURS v letu 2019 pričel zavezance, ki so uporabniki mobilne aplikacije eDavki, obveščati o izteku roka za plačilo davkov tik pred iztekom roka ter o neobračunanih in neplačanih prispevkih za socialno varnost. Obvestila o izteku roka za plačilo določenega davka prek mobilne aplikacije eDavki so namenjena fizičnim osebam, vendar pa je v letu 2020 predvidena uporaba te aplikacije tudi za pravne osebe.
Zamudne obresti se lahko izračunajo s pomočjo informativnega izračuna obresti, objavljenega na spletni strani Finančne uprave RS: http://www.fu.gov.si, na povezavi: E-STORITVE - Pripomočki in programi - Informativni izračun obresti - Izračun zamudnih obresti (96. člen ZDavP-2).
Vsak opomin, ki ga FURS posreduje pisno prek eDavkov ali pošte vsebuje izračun zamudnih obresti do dneva izdaje opomina.
Glede navedbe pobudnika v zvezi z boljšim pregledom FURS nad vsemi plačanimi zamudnimi obrestmi pojasnjujemo, da ima FURS nad njimi dober pregled, saj z njimi razpolaga v vsakem trenutku.
[1] Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – Odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18-ZJF-H, 36/19 in 66/19.
[2] V skladu z ZDavP-2 je davek vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske unije ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju. Če ni s tem zakonom drugače določeno, določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske unije; prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom; nadomestila, intervencijske in druge ukrepe, ki so v celoti ali delno sistem financiranja Evropskega kmetijskega in jamstvenega sklada, vključno z zneski, pobranimi v zvezi s temi ukrepi.
[3] ZDavP-2 določa, da so obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek, če zakon ne določa drugače.
Ostanek do polnega plačila ali obresti pri plačevanju prispevkov za socialno varnosti s.p. in d.o.o. v aplikaciji e-DAVKI
Pobuda
Spoštovani,
samostojni podjetniki (in d.o.o.), na podlagi Obračuna prispevkov za socialno varnost (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje), plačujejo prispevke, ki ga FURS posreduje posameznemu subjektu (ali fizični osebi z dejavnostjo) preko državnega davčnega portala e-DAVKI 10. v mesecu in ga objavi na osebnem profilu omenjenega portala. Na podlagi obračuna posamezni samostojni podjetnik plačuje prispevke za socialno varnost, ki jih mora plačati do 20.ega dne v mesecu za prejšnji mesec. Obenem odvede tudi dohodnino, ki zapade v plačilo 10.ega dne v mesecu in velja za pretekli mesec (nekateri plačujejo tudi na trimesečje).
FURS vsakodnevno zamudo plačila prispevkov in dohodnine obračuna tudi obresti. Informativni izračun obresti se nahaja med vsem ostalim naborom ostalih vlog in bi ga bilo smiselno postaviti na vidnejše mesto, da plačnika opozori na morebitne zamudne obresti. O zamudnih obrestih FURS ne sporoči oziroma za le-te ne izdaja opomina, tako, da plačnik niti ne ve, da je tako v bazi neplačnikov s strani FURS (četudi je to samo nekaj centov). Zamudne obresti prejšnjega meseca bi morale biti obračunane na samem Obračunu prispevkov za socialno varnost ali na drugem sorodnem obrazcu, kjer bi posameznik točno vedel koliko obresti je potrebno plačati in jih ne bi računal samostojno s priloženim kalkulatorjem Informativni izračun obresti. Iz naslova obresti je težko ugotoviti, koliko je posameznik dejansko plačal v obdobju enega leta. Prispevki so navedeni na obračunu, za obresti pa takega sistema ni. Na tej točki bi bilo smiselno imeti na obračunih tudi obresti, ki pa bi bile izračunane v naslednjem obračunu. Tudi poslovni subjekti, ki izdajajo račune, zamudne obresti navedejo v specificiran račun k ostalemu plačilu za storitve ali izdelke. Plačnik računa plača znesek, ki je naveden na specifikaciji – točno takšen znesek in si ne zaračuna sam še zamudnih obresti, v primeru, da zamudi rok plačila. Zamudne obresti mu pa lahko zaračuna poslovni subjekt, vendar le-te naračuna na specificiranem računu.
Pri vsem skupaj pa je skoraj nujno, da so morebitne zamudne obresti dodane tudi v Obračunu prispevkov za socialno varnost kot ena od kategorij ali pa pripravljene v posebnem obračunu, ki bi prav tako kot Obračun prispevkov za socialno varnost prispel v sistem posamezniku oziroma z nekakšnim obvestilom. Plačnik v večini primerov ni pozoren na zamudne obresti, jih napačno izračuna, izračuna drugače kot FURS in zaradi teh dejavnikov ostaja nevede v bazi neplačnikov, kljub zelo majhnim zamudnim obrestim. Obenem bi tudi FURS s tem vodil boljši pregled nad vsemi plačanimi zamudnimi obrestmi.
Lep pozdrav.