Oddajte pobudo

Dobra praksa v sodelovanju med državo in podjetniki

Na ministrstvu za notranje zadeve smo bili s strani davčnega zavezanca obveščeni o težavah oziroma nepravilnostih, ki se pojavljajo pri pridobivanju Identifikacijskih številk za DDV. V sodelovanju z Davčno upravo RS, davčnim zavezancem in Ministrstvom za notranje zadeve je bil organiziran sestanek na katerem je davčni zavezanec izpostavil probleme, ki se pojavljajo pri izvajanju nadzornih postopkov, in sicer:
-    V podjetjih, katerih lastniki so tujci, se kot pogoj za izdajo DDV številke zahteva, da je zaposlena vsaj ena oseba;
-   Izvedba osebnih razgovorov z odgovorno osebo davčnega zavezanca v relativno kratkem roku, ne glede na to, od kod odgovorna oseba prihaja;
-    Zahteva po izdanem delovnem dovoljenju za tujca pred izdajo DDV številke;
-    Zahteva za identifikacijo DDV tudi, če v svoji državi ni identificiran za DDV;
-  Zahtevnost samega postopka pridobitve DDV številke (pridobitev davčne številke, slovensko digitalno potrdilo);
-    Zahteva po prevodih pogodb in drugih dokazil v postopku izdaje DDV številke.

Davčna uprava RS je glede na izpostavljene težave iz prakse za vse davčne urade pripravila dopis /  oziroma usmeritve v katerih izpostavlja:
-    Da pogoj za pridobitev DDV številke v Sloveniji ni, da ima tuje podjetje vsaj enega zaposlenega. Če tuja pravna oseba nima nobenega zaposlenega, lahko to predstavlja večje tveganje zlorabe DDV številke, vendar pa je to odvisno od primera do primera. V nobenem primeru ne more biti razlog za zavrnitev izdaje DDV številke samo dejstvo, da zavezanec nima nobenega zaposlenega, če na morebitno zlorabo DDV številke ne kažejo tudi drugi indikatorji.
-    Predstavniki carine izpostavljajo, da pri izvajanju uvodnega razgovora ugotavljajo, da izvedba razgovora z nekompetentno odgovorno osebo ne prinaša pričakovanega/želenega  namena razgovora, zato se v teh primerih praviloma zahteva prisotnost odgovorne osebe davčnega zavezanca, če je le to mogoče, da se tako zagotovijo ustrezna pojasnila zavezanca v postopku vodenja razgovora. Predvideva se, da bo zavezancem omogočena večja prožnost pri dogovarjanju terminov ter možnost uporabe sodobnih telekomunikacijskih sredstev. Pri tem mora zastopnik oz. pooblaščenec tujega davčnega zavezanca potrditi identiteto osebe s katero se bo izvajal razgovor preko sodobnih komunikacijskih poti.
-    Še neizdano delovno dovoljenje za tujca ne more biti samo po sebi razlog za zavrnitev izdaje DDV številke. Odločitev ali se DDV številka izda že pred izdajo določenih zaprošenih dovoljenj je odvisna od primera do primera, pri čemer je potrebno upoštevati vsa dejstva in okoliščine v konkretnem primeru.
-    Pravila glede identifikacije za DDV tujcev, ki v Sloveniji želijo opravljati dejavnosti določa ZDDV-1 in v tem primeru ni mogoče odstopanje od zakonskih določb. Omenjeni zakon že sedaj omogoča določene izjeme oziroma poenostavitve pri identifikaciji za DDV, pri čemer je v zadnjem predlogu nabor poenostavitev pri identifikaciji še razširjen.
-    Kompleksnost elektronskega poslovanja z davčno upravo v povezavi s pridobivanjem slovenskega elektronskega certifikata je problem v nepriznavanju tujih elektronskih  certifikatov pri elektronskem poslovanju z državnimi organi v Sloveniji. Tuji davčni zavezanci lahko pooblastijo nekoga za elektronsko predložitev obrazca na eDavki, ki že ima digitalno potrdilo. V tem primeru predstavnik tujega podjetja davčnega zavezanca ne potrebuje svojega digitalnega potrdila, vendar pa to vsekakor predstavlja določene dodatne stroške za davčnega zavezanca. Davčna uprava RS je izdala podrobna pojasnila tudi v angleškem in nemškem jeziku za postopke identifikacije za DDV tujcev, ki so dostopna na spletnih straneh davčne uprave.
-    Glede prevodov dokumentov pri registraciji tujega davčnega zavezanca se zahteva le prevod overjenega izpisa iz sodnega registra oziroma drugega registra iz katerega sta razvidna vsebina in datum vpisa tujega podjetja. Razvidni morajo biti podatki, ki se v davčni register vpisujejo, saj je nujno potrebno zagotoviti verodostojnost vpisov v davčni register. Za ostalo dokumentacijo, ki jo je potrebno v posameznih primerih predložiti pri registraciji družbe ali izdaji DDV številke, pa velja pravilo, da davčni organ sprejema vloge in dokumente, tudi v drugih, organu razumljivih jezikih.

Ministrstvo za notranje zadeve se bo tudi na podlagi izpostavljenega in vseh ostalih primerov še naprej zavzemalo za čim širše medsebojno usklajevanje in iskanje skupnim rešitev, tako imenovanih dobrih praks, tako znotraj državne in javne uprave kot tudi širše.