Evalvacija politik je del širšega zakonodajnega krogotoka oz. procesa oblikovanja in izvajanja javnih politik.
Evalvacije lahko delimo glede na različne kriterije, najpogosteje glede na to, v katerem trenutku oziroma v kateri fazi procesa oblikovanja in izvajanja politike jo izvajamo. V tem primeru ločimo tri vrste evalvacij: predhodno ali ex-ante evalvacijo, vmesno evalvacijo in naknadno ali ex-post evalvacijo.
Predhodna (ex-ante) evalvacija se opravlja v fazi priprave predpisa (politike), ko se opredeli narava in obseg družbenega problema, glavne deležnike, cilje, alternative za dosego teh ciljev ter najverjetnejše vplive teh alternativ na gospodarstvo, okolje in družbo.
Predhodna presoja učinkov se izvede v fazi načrtovanja predpisa, rezultati pa služijo kot podlaga za politično izbiro med več alternativnimi rešitvami.
Vmesno vrednotenje (monitoring) je namenjeno analizi že veljavnega predpisa.
Vmesno vrednotenje mora predvsem opraviti naslednje naloge:
1. analizirati rezultate predhodne (ex-ante) presoje učinkov;
2. presojati ustreznost ocene problemov v okviru priprave predpisa;
3. analizirati dejavnike, ki vplivajo na (ne)uspešnost implementacije predpisa, pa ob njegovi pripravi ali predhodni evalvaciji niso bili upoštevani;
4. oceniti, ali so zastavljeni cilji še aktualni;
5. oceniti, ali so kazalniki za vrednotenje politik še vedno primerni;
6. presojati učinkovitosti in uspešnosti uresničevanja politike;
7. oceniti uspešnosti upravljanja politik;
8. oceniti zanesljivost podatkov za spremljanje uresničevanja politike [2].
S pomočjo naknadnega vrednotenja (ex-post evalvacije) ugotavljamo ali je politika dosegla zastavljene cilje in sprožila predvidene učinke ter kateri so bili glavni dejavniki odstopanj in ne/uspešnosti javne politike.
Kakovostna ex-post evalvacija opredeljuje vzročne povezave med pravnim okvirjem in posledicami (pozitivnimi in negativnimi) na delovanje subjektov, na katere se predpisi nanašajo, še posebej z vidika administrativnih bremen, posledic na socialo, gospodarstvo in okolje.
»Spremljanje« (angl. monitoring) politik se nanaša na opazovanje izvajanja javnih politik, da bi na tej podlagi lahko utemeljili potrebne popravke zaradi odstopanja od zastavljenih ciljev. Rezultati monitoringa so pogosto podlaga za izračun statističnih kazalnikov, ki jih objavlja statistični urad.
»Presoje« (angl. assessment) so še širša nadzorna dejavnost, ki na podlagi rezultatov monitoringa in drugače pridobljenih informacij sodi o pozitivnih in negativnih učinkih nekega javnega ukrepa z različnih zornih kotov. Namen presojanja je strukturiranje problematike, na primer kaj je vzrok in kaj posledica, kateri učinki so neposredni in kateri posredni in presoditi ustreznost nekih ukrepov glede na njihove vplive na izpolnjevanje določenih ciljev.
»Vrednotenje« ali »evalviranje« (angl. evaluation) je najširša kategorija, ki uporablja rezultate predhodnih presoj tako, da jih tehta s stališča več različnih, vendar enako pomembnih, torej so-obstoječih in so-razvijajočih se vrednot [3].
V okviru evalvacije si lahko zastavljamo različne tipe vprašanj, ki jih lahko strnemo v tri glavne:
Glavni namen ex-post evalvacij je ugotoviti:
Poleg tega ex-post evalvacija pripomore k:
Program dela vlade dostopen na http://www.vlada.si/delo_vlade/program_dela_vlade/
Navodilo za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 10. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 20. 6. 2017
Navodilo za pripravo delovnega programa Vlade Republike Slovenije. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 26.10.2006
Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14)
Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09)
Uredba o Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/06 in 95/11)
