Oddajte pobudo

Preživnina, brezposelnost, invalidi

Kategorija: Sociala
Pristojni organi: MDDSZ
  • 10. 09. 2019Pobuda objavljena
  • 10. 09. 2019Pobuda posredovana v odziv
  • 19. 11. 2019Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Spoštovani, predlagam, da oseba, ki je zavezana za plačevanje preživnine in je ne plačuje, se izogiba plačevanju, je pa v delovnem razmerju, ne more uveljavljat nadomestilo za brezposelnost, če ostane brez zaposlitve. Praksa kaže, da se s tem oseba zaščiti, ker je kasneje prejemnik socialne pomoči, dela na črno, ima brezplačno pravno pomoč, po potrebi gre še do psihijatra, se prijavi na naslov, kjer prejema pošto, avto kupi na ime nekoga drugega in živi bolje kot nekdo ki dela. Pri tem ga ne kontrolira ne CSD, UE, nihče. Otrok, ki je pa povrhu še invalid, pa životari. Svoje preživnine ne bo nikoli dobi, čeprav so sodne izvšbe, kazenske zoper dolžnika, ki je zelo zelo zaščiten. Hvala.

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

Obveznost preživljanja med starši in otroki je določena v Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg in 22/19, v nadaljevanju DZ). Izvršilni naslov, s katerim se določi preživnina je sklep o sodni poravnavi, pravnomočna sodna odločba ali izvršljiv notarski zapis. V kolikor zavezanec ne izpolnjuje obveznosti, določene v izvršilnem naslovu, je mogoče izpolnitev doseči s postopkom izvršbe (preživninska terjatev ima v izvršbi prednost pred drugimi terjatvami, poleg tega so prejemki iz naslova zakonite preživnine tudi izvzeti iz izvršbe). Z Zakonom o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo, 106/12, 39/16 in 11/18 – ZIZ-L) je tudi določena pravica do nadomestila preživnine, do katere je upravičen otrok, kateremu je bila z izvršilnim naslovom določena preživnina, ki jo zavezanec ne plačuje. Poleg tega je neplačevanje preživnine v Kazenskem zakoniku v 194. členu določeno kot kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom od enega do treh let.

Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti pa je pravica, ki izhaja iz zavarovanja za primer brezposelnosti in je utemeljena na predhodnem plačevanju prispevkov, zato njene upravičenosti ni mogoče pogojevati z izvrševanjem obveznosti, nastalih na drugih področjih družbenega urejanja. Menimo, da zakonska ureditev celovito ureja področje določitve preživnine ter tudi sankcioniranje v primeru njenega neplačevanja, nadalje pa tudi zaščito otroka v tem času z izplačilom nadomestila preživnine.