Oddajte pobudo

Postopek pridobitve in podaljšanja vozniškega dovoljenja

Kategorija: Promet
Pristojni organi: MzI
  • 01. 04. 2019Pobuda objavljena
  • 01. 04. 2019Pobuda posredovana v odziv
  • 12. 04. 2019Pobuda sprejeta
  • 01. 04. 2019Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Pozdravljeni.

Nujno potrebno bi bilo zmanjšati oziroma poenostaviti postopek pridobitve in podaljšanja vozniškega dovoljenja. Glede mladih voznikov je povsem nepotrebno oziroma neumestno zahtevati podaljšanje vozniškega doviljenja po dveh letih, v primeru, da so medtem opravili tečaj varne vožnje, katerega pa lahko opravijo šele po 6 mesecih od prejema vozniškega izpita. Tečaj varne vožnje bi moral biti že del priprav na izpit oziroma bi izpit za pridobitev vozniškega dovoljenja vseboval tudi vožnjo na poligonu pod ekstremnimi pogoji vožnje (slaba vidljivost, spolzka cesta. Itd.). Mlade s tem pogojem na nek način tudi diksriminiramo proti starejšim voznikom, ki te varne vožnje niso dolžni opraviti niti v starosti, ko je njihova motorična in splošna sposobnost po statistikah že precej upadla in bi bilo zato potrebno tudi po določeni starosti narediti preverjanje njihove vožnje. Verjetno smo med redkimi državami, ki imajo tako kompleksne in birokratske postopke pridobitve in ohranitve vozniškega izpita, hkrati pa tudi med upravami in centri varne vožnje ni digitalnih povezav, e-mail potrditve o uspešno zaključenem tečaju tako tudi niso dovolj za upravo in je potrebno imeti papirno potrdilo v originalu (drevesa jokajo...), AMZS jih pa tudi izdaja samo na Vranskem, če si ga slučajno izgubil.

Pa še to: na eUprava bi morali biti samo tisti postopki, ki so zares e...; ravno postopek podaljšanja vozniškega izpita je tam, vendar, ko izbereš naslednji korak se odpre stran, ki ti pove, da pojdi na upravno enoto.

Odgovor pristojnega organa

Odziv Ministrstva za infrastrukturo:

Pobudnik predlaga, da bi se program za voznike začetnike (tečaj varne vožnje), izvedel že med usposabljanjem kandidatov za voznike motornih vozil v šolah vožnje, kot del priprav na vozniški izpit in bi s tem razbremenili oziroma poenostavili postopke pridobitve in podaljšanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Dodatno usposabljanje voznikov začetnikov, med katere spadajo predvsem mladi, je zakonodajalec uveljavil na podlagi ocene stanja prometne varnosti. Vozniki začetniki so glede na udeležbo v prometu, najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč in skupaj s potniki v osebnih avtomobilih tudi najpogostejše žrtve. Za te voznike so opredeljene dodatne zahteve in pravila, ki jih morajo upoštevati v času pridobivanja vozniških izkušenj in jim omogočajo boljšo pripravljenost na različne izzive sodobnega prometa in pripravo odgovorov na najnevarnejše situacije, ki običajno vodijo v nesrečo.

Tudi v Sloveniji se na podlagi lastnih izkušenj in izkušenj drugih evropskih držav izvajajo ukrepi, usmerjeni predvsem v usposabljanje in vzgojo voznikov, s poudarkom na mladih voznikih, načrtujejo pa se tudi novi ukrepi, ki so se v nekaterih evropskih državah izkazali kot uspešni in so tako imenovano negativno statistiko že obrnili v pozitivnejšo smer. Ukrepe za zmanjšanje števila prometnih nesreč, v katerih so povzročitelji ali udeleženi vozniki med 18 in 24 let starosti, lahko razdelimo na tri skupine:

-     na prometno vzgojo, ki poteka od začetkov šolanja do priprav in opravljanja izpitov za kolo, moped ter za A in B kategorijo vozniškega dovoljenja,

-     na različne preventivne akcije, namenjene mladim voznikom in

-     na zakonske rešitve, ki določajo za voznike začetnike, med katerimi so predvsem mladi vozniki, posebno obdobje, v katerem se morajo ob tem, da se kot vozniki že udeležujejo v prometu, še dodatno izpopolniti in preizkusiti svoje znanje oziroma pridobljene spretnosti.

Programa za voznika začetnika se ne da vključiti v program priprav na vozniški izpit, ker morajo imeti zanj vozniki že razvite nekatere spretnosti. Z izvedbo programa po določenem času po opravljenem vozniškem izpitu, ko imajo vozniki začetniki že oblikovane vozniške navade, se omogoči morebitne potrebne popravke pri vožnji, oblikuje se strategija vožnje s predvidevanjem morebitnih nevarnosti in prikaže ustrezno ukrepanje v izjemnih situacijah. Vozniku začetniku se s popravki napak pri vožnji in oblikovanjem vozniške strategije pomaga, da se varneje vključi v običajen promet. Vadba varne vožnje in skupinska delavnica voznika začetnika opozarjata predvsem na zavedanje nevarnosti, ki jo povzročata predvsem hitrost in vožnja pod vplivom alkohola, saj omogočata začetniku, da na varni površini spozna fizikalne zakonitosti in obnašanje vozila v izjemni situaciji. Voznik oblikuje svoje ravnanje v prometu na podlagi lastnih izkušenj, zato mora ukrepanje v sili preizkusiti in jih potem na delavnici tudi osmisliti. Tako se lahko kasneje nevarnostim na cesti tudi pravočasno izogne.

Izkušnje kažejo, da voznik osebnega avtomobila pridobi večino potrebnih izkušenj za varno vožnjo, ko prevozi 100.000 km, kar pomeni osem do deset let vožnje v prometu. Program za voznika začetnika to obdobje in kilometre bistveno skrajša, saj z njim voznik začetnik pridobi veliko pomembnih izkušenj na varnih, neprometnih površinah (poligonih varne vožnje) že v prvem, najbolj kritičnem letu po opravljenem vozniškem izpitu. Iz navedenega sledi, da  programa za voznika začetnika ne moremo šteti kot administrativno oviro, prav tako pa ga ni smiselno vključiti v program usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, ker bi s tem izgubil svoj pomen.

Program za voznike začetnike izvajajo pooblaščene organizacije, ki niso povezane s centralnim registrom voznikov (RV - 2). Takoj ko bo izdelana tretja faza registra voznikov, bodo z bazo povezane tudi omenjene pooblaščene organizacije, do tedaj pa bo izpolnitev obveznosti potrebno dokazovati s fizičnimi potrdili. Zaradi varnostnih ukrepov ponarejanja ali prenarejanja potrdil, dokazovanje o izpolnitvi obveznosti preko elektronske pošte ni mogoča.

Odgovor je bil pripravljan v sodelovanju z Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa.