Oddajte pobudo

Pridobitev gradbenega dovoljenja

Kategorija: Okolje in prostor
Pristojni organi: MOP
  • 15. 03. 2018Pobuda objavljena
  • 15. 03. 2018Pobuda posredovana v odziv
  • 26. 03. 2018Pobuda sprejeta
  • 15. 03. 2018Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Imam problem. Urejam zemljišče za gradnjo stanovanjskih hiš. Direkcija za vode mi je že v postopku pridobitve OPPN, postavila pogoj ureditve protierozijske zaščite dela manjšega vodotoka. Sestavni del te zaščite je tudi izdelava dveh prečnih pragov. Za poseg sem dobil vodno soglasje, z(viš. 30 cm). Za poseg sem dobil vodno soglasje, z direkcijo za direkcijo za vode pa sem sklenil Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij zaradi gradnje vodne infrastrukture. Ta pogodba mi nalaga, da moram poleg zaščite brežine s kamnito zložbo, ki bo na mojem zemljišču, izvesti tudi dva prečna praga (viš. 30 cm). Problem je nastal, ko mi je UE Kranj zavrnila zahtevo za gradbeno dovoljenje za izvedbo infrastrukture, saj po njihovem pogodba ne izkazuje pravice graditi, čeprav 56. člen ZGO kot dokazilo dovoljuje tudi druge listine, ki dovoljujejo gradnjo. UE zahteva pridobitev služnosti ali stavbne pravice in vpis v zemljiško knjigo, kar pa kot fizična oseba na državni lastnini ne morem dobiti. Tudi obrazložitev direkcije za vode ni pomagala. UE vztraja pri svojem. Seznanili so me s podobnim primerom pri katerem je pritožba na drugi stopnji padla. Torej mi ne koristi niti pritožba in praktično nimam rešitve. Naj povem, da je vrednost del, ki bi se izvajala na vodnem zemljišču do tisoč evrov, stoji pa mi celoten projekt gradnje stanovanjskih hiš. Kdo bo poravnal nastalo škodo? Nujno bi bilo treba uskladiti 153.a člen zakona o vodah in 56 člen ZGO, upravni delavci pa bi morali delati tudi v skladu s 7. členom ZUP in pa tudi s skladu z zdravo pametjo, saj z drugačno odločitvijo ne bi bilo nikakršnih posledic.

Odgovor pristojnega organa

Odziv Ministrstva za okolje in prostor:


Glede Zakona o graditvi objektov oziroma novega Gradbenega zakona ne more biti dileme, da ta omogoča izkazovanje pravice tudi z drugimi listinami, ki v skladu z zakonom omogočajo gradnjo oziroma izvajanje del. Področna zakonodaja tako lahko določi, kaj se po njej šteje za pravico graditi. V primeru Zakona o vodah ta določa, da se poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva lahko izvede na podlagi pridobljene služnostne ali stavbne pravice. Ministrstvo lahko služnostno pravico na vodnem ali priobalnem zemljišču, s katerim upravlja, podeli z dokončnim vodnim soglasjem. Če je za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva treba ustanoviti stavbno pravico, je dokončno vodno soglasje podlaga za sklenitev pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice. Zakon o vodah v tem členu torej ne določa ničesar o tem, da služnosti oziroma stavbne pravice ne bi mogla pridobiti fizična oseba ali pa pravna oseba zasebnega prava, mora pa to biti storjeno na način, ki omogoča vpis teh pravic v zemljiško knjigo. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) in Zakon o vodah (ZV-1) torej nista neusklajena, temveč slednji v skladu s prvim določa pravne naslove, na podlagi katerih je možno poseči v vodno ali priobalno zemljišče. Upravna enota, ki pri dovoljevanju gradnje preverja tudi pravico graditi, v pričujočem primeru očitno ni ugotovila obstoja služnosti ali stavbne pravice v korist investitorja, česar pa kot drugostopenjski organ ne moremo komentirati.