Oddajte pobudo

Razjasnitev uredb – komunalna odpadna voda

Področje: Okolje in prostor
Pristojni organi: MKGP, MOP
  • 16. 07. 2020Pobuda objavljena
  • 16. 07. 2020Pobuda posredovana v odziv
  • 17. 08. 2020Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Spoštovani,

prosimo za tolmačenje 27. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) in 7. člena Uredbe o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08), in sicer: izvajalec javne službe mora voditi evidence, katerih sestavni del so tudi letna poročila o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

Vprašanje: Ali moramo kot izvajalec javne službe od uporabnikov pridobiti letno poročilo o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu ali velja to samo za naprave s kapaciteto z več kot 500 PE?

Prav tako prosimo za obrazložitev glede 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19): imamo uporabnika, ki ima kmetijsko gospodarstvo, nima pa živali, torej sklepamo, da na kmetijskem gospodarstvu ne nastaja gnojnica oz. gnojevka. Vsebina vloge za oprostitev izvedbe storitve prevzema grezničnih gošč / blata iz MKČN ni predpisana.

Vprašanje 1: Ali uporabnik v konkretnem primeru upravičeno zahteva, da ga oprostimo izvedbe storitve prevzema grezničnih gošč / blata iz MKČN?

Vprašanje 2: Ali moramo izvajalci javne službe uporabnika pisno pozvati – osebno ali je dovolj na zadnji strani položnice, da podaljša vlogo za oprostitev izvedbe storitve prevzema grezničnih gošč / blata iz MKČN?

Vprašanje 3: Ali moramo pri podaljšanju vloge za oprostitev izvedbe storitve prevzema grezničnih gošč / blata iz MKČN zahtevati, da nam uporabnik dostavi podatke o ravnanju z grezničnimi goščami / blatom iz MKČN za pretekla 3 leta oziroma kje je predviden način kako uporabnika zavezati, da nam podatke posreduje?

Vprašanje 4: Ali moramo kot izvajalci javne službe pri prejemu vloge zahtevati tudi podatke o številu živali na kmetijskem zemljišču? Kje so definirana merila upoštevanja oprostitve v povezavi s številom živali, saj se sprašujemo ali smo mi pristojni za tovrstno presojo?

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za okolje in prostor: 

Izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) je predpisano v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS št. 98/15, 76/17 in 81/19: Uredba o odvajanju in čiščenju).

Uredba o odvajanju in čiščenju določa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za izvajanje javne službe. Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 62/08) pa določa ukrepe in ravnanja z blatom iz komunalnih čistilnih naprav, če se uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, prepovedi in omejitve v zvezi s tako uporabo ter obveznost poročanja Evropski komisiji.

Odgovor na vprašanje 1:
Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, od posameznih uporabnikov ne rabi pridobiti letnega poročila o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu.

Obrazložitev:
V 27. členu Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode1 so predpisane vsebine v zvezi z evidenco o izvajanju javne službe. Sestavni del evidence o izvajanju javne službe so tudi letna poročila o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

Obvezna ravnanja z blati komunalnih in skupnih čistilnih naprav urejajo Uredba o odpadkih, Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, vnos teh odpadkov v tla oziroma na kmetijske površine pa ureja Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu2 (v nadaljevanju: Uredba).

V Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode je predpisano, da mora izvajalec javneslužbe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, za blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo blata, s katero se doseže:
1. izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če se obdelano blato uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, ali
2. izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.

Za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
V skladu z 10. členom Uredbe je upravljavec naprave tisti, ki mora ministrstvu letno poročati o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Upravljavec naprave je tisti, ki lahko obdelano blato sam uporablja ali ga daje v promet zaradi uporabe v kmetijstvu (on ima odpadke v posesti in je imetnik odpadka oz. izvirni povzročitelj odpadka). Izvajalec javne službe mora poročati le in samo za napravo, s katero upravlja, saj lahko npr. uporabnik blato prevzame pri večih upravljalcih naprav.
Upravljavec naprave, ki obdeluje blato ene ali več malih komunalnih čistilnih naprav s skupno zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 500 PE, ima obveznost poročanja o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu (letna količina proizvedenega na napravi in letna količina uporabljenega v kmetijstvu), ni mu pa treba poročati o sestavi in lastnosti v kmetijstvu uporabljenega obdelanega blata.

Odgovor na vprašanji 2 in 5:
V konkretnem primeru gre za neupravičeno zahtevo uporabnika. Uporabnik, ki ima kmetijsko gospodarstvo in ne redi živali, ne izpolnjuje vseh pogojev druge alineje 8. člena Uredbe.
Evidenca imetnikov rejnih živali3 vsebuje podatke o imetnikih rejnih živali, gospodarstvih-lokacijah, kjer se redijo rejne živali in vrsti oziroma vrstah rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu. Imetnik mora pristojnim organom redno sporočati podatke o evidenci živali. Obstoj živali na kmetijskem gospodarstvu je eden izmed pogojev, vendar pa merila v povezavi s številom živali niso predpisana oz. definirana.

Obrazložitev:
Lastnik objekta kmetijskega gospodarstva, ki komunalno odpadno vodo ali blato meša z gnojevko ali gnojnico in uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalcu javne službe predložiti pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz Uredbe. Zadostno število živali je eden od pogojev, pri čemer ni definiranih meril.
Uredba določa, da je blato:
- »odpadno blato iz komunalnih čistilnih naprav in malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljnjem besedilu: MKČN), vključno z blatom iz skupnih čistilnih naprav,
- odpadno blato iz greznic in nepretočnih greznic in
- odpadno blato iz čistilnih naprav, ki niso čistilne naprave iz prve alineje te točke, vključno z blatom iz nepretočnih greznic«.
Blato iz obstoječih greznic in MKČN ter komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic je dolžan v skladu s 15. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju prevzeti izvajalec javne službe. V skladu s prvim odstavkom 18. člena te uredbe mora izvajalec javne službe za prevzeto blato zagotoviti obdelavo, s katero se doseže:
- izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu z uredbo ali
- izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.

V skladu z drugim odstavkom 8. člena Uredbe je »uporaba blata iz greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE za gnojilo v kmetijstvu« prepovedana, razen za blato, ki »nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu«.
Po Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov4 (v nadaljnjem besedilu:Nitratna uredba) velja: »gnojevka so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, brez ali z manjšim dodatkom stelje in z večjim ali manjšim dodatkom vode« in »gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove ter odcednih voda iz gnojišč«.
V 9. in 11. točki 3. člena Uredbe je določeno, da je »uporaba v kmetijstvu - vnašanje blata v ali na tla kot gnojilo v kmetijstvu ali kakršna koli druga uporaba blata v ali na tleh na kmetijskih zemljiščih«, in da je »povzročitelj blata upravljavec komunalne čistilne naprave, male komunalne čistilne naprave ali skupne čistilne naprave ter lastnik greznice ali nepretočne greznice«.

Prvi pogoj iz druge alineje drugega odstavka 8. člena Uredbe je, da blato (zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo) nastaja na kmetijskem gospodarstvu (povzročitelj). Drugi pogoj je, da se na kmetiji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo reje živali, kjer dejansko tudi nastajata gnojevka in gnojnica. »Zadostno« število rejnih živali, npr. določeno število in vrsta ali kategorije rejnih živali glede na velikost gospodinjstva (glede na število članov gospodinjstva), v zakonodaji ni natančno določeno. V 12. členu Nitratne uredbe je določeno, da mora biti »zmogljivost skladišča za živinska gnojila prilagojena številu in vrsti živali na kmetijskem gospodarstvu in mora zagotavljati skladiščne zmogljivosti za najmanj šestmesečno skladiščenje. Najmanjše potrebne zmogljivosti skladišč za živinska gnojila so določene v preglednici 3 iz Priloge 1 te uredbe«. Iz preglednice je razvidno, pri kateri vrsti rejnih živali imamo opraviti z gnojevko in gnojnico. Tretji pogoj pa je že omenjeno šestmesečno skladiščenje blata skupaj s komunalno odpadno vodo in z gnojevko oziroma gnojnico, za kar morajo biti zagotovljene najmanjše potrebne zmogljivosti skladišč.

Kot to izhaja iz petega odstavka 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju, izvajalec javne službe ne opravlja sicer predpisanih obveznih storitev prevzema komunalne odpadne vode oz. blata za objekt kmetijskega gospodarstva, če gre za uporabo komunalne odpadne vode oziroma blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. Lastnik objekta mora izvajalcu javne službe predložiti pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave (ali obstoječe pretočne greznice) ter datumi in količine njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. Pri tem velja opozoriti, da gre v opisanem primeru za mešanje blata oziroma komunalne odpadne vode iz obstoječih greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE z gnojevko oziroma gnojnico na istem kmetijskem gospodarstvu, torej na kmetijskem gospodarstvu, kjer je komunalna odpadna voda tudi nastala. Prevzem blata ali komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice s strani osebe, ki ni izvajalec javne službe (npr. sosednjega kmetijskega gospodarstva), in njuno mešanje z gnojevko oziroma gnojnico drugega (sosednjega) kmetijskega gospodarstva, ni v skladu s predpisi.

Odgovor na vprašanje 3:
Uredba o odvajanju in čiščenju, kot že navedeno, določa, da lastnik objekta predloži pisno izjavo po 17. členu Uredbe o odvajanju in čiščenju ali ob izvedbi pregleda MKČN ali po prejemu pisnega poziva izvajalca javne službe, vendar najmanj enkrat na tri leta. Poziv mora s strani izvajalca javne službe biti posredovan v pisni obliki, v Uredbi o odvajanju in čiščenju pa niso predpisane druge podrobnosti glede oblike ali načina posredovanja omenjenega poziva.

Odgovor na vprašanje 4:
Uredba o odvajanju in čiščenju ne predvideva, da bi izvajalec javne službe od lastnika objekta zahteval dodatna dokazila glede ravnanja z blatom oz. s komunalno odpadno vodo. Podpisnik izjave namreč s svojim podpisom potrjuje, da s komunalno odpadno vodo oz. blatom ravna v skladu z zahtevami Uredbe o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

Glede vprašanja, kako uporabnike zavezati, da izvajalcu posredujejo predpisane podatke, pa velja opozoriti, da je odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, obvezna gospodarska javna služba v pristojnosti občin oz. lokalnih skupnosti. Izvajanje javne službe je podrobneje urejeno v občinskih predpisih (odlokih). Občine lahko v svojih odlokih podrobneje predpišejo izvajanje javne službe v svoji občini, kot tudi obveznosti in prekrške občanov v zvezi z izvajanjem javne službe. Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu izrecno določa, da se nadzor nad izvajanjem določb drugega odstavka 8. člena te uredbe, uredi s predpisi občin, ki urejajo občinsko gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov je v pristojnosti občinskih inšpekcijskih služb.

Na koncu še velja izrecno izpostaviti, da ministrstvo lahko podaja pravno neobvezujoča mnenja in pojasnila predpisov iz njegove pristojnosti, ne more pa se opredeliti do konkretnih postopkov, ki jih vodi posamezen upravni, inšpekcijski, občinski ali katerikoli drug organ. Vsak organ je namreč pri vodenju postopkov in odločanju v zadevah iz svoje pristojnosti v okviru zakonodaje samostojen.

1 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6951

2 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4880                                                       

3 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12203

4 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED5124)