Oddajte pobudo

Obvezna certifikacija po shemi IK za gorške hrustavke

Pristojni organi: MGRT, MKGP
  • 22. 06. 2020Pobuda objavljena
  • 22. 06. 2020Pobuda posredovana v odziv
  • 17. 07. 2020Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Spoštovani!

Po tržnicah v Sloveniji je veliko prekupčevalcev s češnjo ti. goriško hrustavko. Nima smisla se spuščati v debato, da je na tržnicah danes že skoraj vse goriška hrustavka. Del certifikacije je masna bilanca, ki omogoči transparentnost glede količine sadja, ki ga nekdo lahko pridela in proda. Prodaja brez originala certifikata (lahko plastificiranega) ne bi smela biti dovoljena. Certifikacijske hiše naj obvezno tudi uparjajo podatke o vrstah in količini sadnega drevja v bazi MKGP, ki ima pridno popisano še zadnjo jablano v Sloveniji. Kdaj misli država narediti konec zavajanju potrošnikov na tržnicah in ob cestah s tujim sadjem? Premika se resnično zelo počasi in kršitelji jo pogosto odnesejo očitno brez prask, glede na razširjenost spornih praks. Mimogrede, v uradno objavljeno specifikacijo IK za sadje bi kazalo navesti tudi avtorja oziroma nosilca sheme. Odločite se tudi že enkrat za en naslov, kje je zadnja verzija specifikacije dosegljiva, namreč je na spletu prav neverjetno "več veljavnih verzij": https://www.nasasuperhrana.si/wp-content/uploads/2018/10/2018_IK_SADJE_K_13_3_18.pdf https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/HRANA/SHEME-KAKOVOSTI/Specifikacije-izbrana-kakovost/IK_sadje_spec_potrj_24_10_19.pdf

Lep pozdrav!

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

1. Direktorat za kmetijstvo

Za sveže sadje in zelenjavo je označevanje porekla obvezno v skladu s 76. členom Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007. Proizvodi se lahko tržijo le, če so neoporečni, zadovoljive tržne kakovosti, da je navedena država porekla in da se upoštevajo tržni standardi (splošni tržni standard, posebni tržni standardi). Tržni standardi se uporabljajo na vseh stopnjah trženja, kar pomeni, da mora tudi na prodajnem mestu na tržnicah prodaja zadostiti zahtevam Uredbe 1308/2011 in navedbi porekla.

Izjeme od uporabe tržnih standardov  so določene v 4. členu Izvedbene Uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013, vendar je na podlagi Uredbe št. 1308/2013, navedba porekla v vsakem primeru obvezni podatek.

Pri prodaji češenj je potrebno upoštevati zahteve splošnega tržnega standarda (Uredba 543/2011, Priloga I, Del A) kar tudi pomeni, da se navede polno ime države porekla.

Register kmetijskih gospodarstev - evidenca intenzivnih sadovnjakov

Za sadovnjake so v skladu s 143. členom Zakona o kmetijstvu (ZKme), zavezanci za vpis v register kmetijskih gospodarstev (RKG) KMG, ki:

-     uveljavljajo finančne podpore oz. druge ukrepe kmetijske politike,

-     imajo v uporabi najmanj 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 ha jagodičja ali lupinarja ali

-     tržijo pridelke, ki jih pridelujejo.

Nosilci KMG, ki lasten pridelek sadja dajejo v promet, so zavezanci za vpis v register obratov, razen v primeru majhnih količin kmetijskih pridelkov in živil. V skladu z 61. členom ZKme in pravilnikom, ki ureja majhne količine živil so majhne količine vse količine, ki jih nosilec živilske dejavnosti pridela na:

-     1 ha njiv ali ekstenzivnih sadovnjakov,

-     0,3 ha rastlinjakov ali intenzivnih sadovnjakov z izjemo jagodičja (jagode, maline, ameriške borovnice, ribez in drugo jagodičje), kjer največja dovoljena površina pridelave ne sme presegati 0,15 ha in jih neposredno prodaja končnemu potrošniku na lokalnem trgu ali maloprodajnim podjetjem, ki jih neposredno prodajajo končnemu potrošniku na lokalnem trgu.

2. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)

Uvodoma pojasnjujemo, da so do sedaj predviden certifikati le v okviru prostovoljnih shem kakovosti kmetijskih pridelkov in živil kot so: »dobrote z naših kmetij«, »izbrana kakovost«, »neobvezne navedbe kakovosti«, »ekološki«, »integrirani«, »višja kakovost«, »zajamčena tradicionalna posebnost«, »označba porekla« in »geografska označba« ter za druge sheme kakovosti, priznane s predpisi Unije. 

Za uveljavitev sheme pomeni opredelitev posebnih meril in zahtev glede značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih pridelkov ali živil, ki presega predpisano kakovost, ali pogoje glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja, in je pomembna za pospeševanje proizvodnje višje ali posebne kakovosti, ki je tržno zanimiva in prepoznavna za potrošnika.

Inšpekcija Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je pristojna za izvajanje nadzora na področju varnosti, kakovosti in pravilnega označevanja živil, med drugim tudi sadja in zelenjave, ki se prodajata na stojnicah.  Fizične in pravne osebe, ki dajejo v promet kmetijske pridelke oziroma živila, so nosilci živilske dejavnosti v skladu s 3. točko 3. člena Uredbe 178/2002/ES in morajo registrirati oziroma odobriti  živilski obrat pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Za zagotovitev sledljivosti, pravilno označenost porekla in kakovost sadja in zelenjave je odgovoren nosilec živilske dejavnosti. UVHVVR je pristojna za nadzor nad nosilci živilske dejavnosti (tudi prodajalci), kako ti zagotavljajo sledljivost, kakovost in označbo porekla.

Sledljivost mora biti zagotovljena korak nazaj pri oskrbi končnih potrošnikov ter korak naprej in nazaj, kadar gre za posrednike. V primeru neustrezne (ne-zagotovljene) sledljivosti, ki je element varnosti, nosilec dejavnosti ne sme več trgovati s takšnimi živili, živila mora izločiti iz prometa in uničiti.

Sveže sadje in zelenjava morata imeti označeno poreklo. Poreklo dokazuje prodajalec z navedbo porekla na dokumentu prejetega proizvoda korak nazaj in mora to navedbo imeti na etiketi oziroma na vidni označbi ob proizvodu, če gre za ne-predpakirana živila. Označevanje, oglaševanje oziroma trženje kmetijskih pridelkov in živil ne sme besedno, slikovno ali kako drugače zavajati potrošnika glede resničnosti navedb. V primerih zavajanja potrošnika glede označevanja, oglaševanja oziroma trženja kmetijskih pridelkov in živil sme inšpektor z ustno odločbo na zapisnik takoj prepovedati promet z živilom osebi, ki neposredno označuje, oglašuje ali daje v promet kmetijski pridelek ali živilo.

Nekatere vrste sadja pa morajo biti dodatno označene s podatki, ki so navedeni v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 543/2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave. Ker so lahko kmetijski pridelki in živila v prometu samo, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na predpisani način, inšpektorji izrečejo prepoved prometa za vse kmetijske pridelke in živila, ki ne ustrezajo predpisanim zahtevam ali predpisanim označbam.

Inšpektorji UVHVVR v okviru rednih nalog nadzora preverjajo kako zavezanci – prodajalci zagotavljajo sledljivost, kako označujejo  poreklo ter kakovost in kakšne dokaze imajo.

Poleg rednih nalog nadzora se v času od konca aprila do konca junija dodatno izvajajo tudi izredni nadzori, ki so posebej usmerjeni na skupino prodajalcev na stojnicah na tržnicah ali na drugih prodajnih mestih, zlasti ob cesti. Največ neskladnosti je ugotovljenih glede pravilnosti označevanja oziroma glede zavajanja o poreklu sadja in zelenjave, na drugem mestu je zagotavljanje sledljivosti, sledi pravilnost registracije in higiena na prodajnih mestih.

Inšpekcija UVHVVR od leta 2016 dalje  javno objavlja rezultate izrednega nadzora in opozarja na težave povezane s tem nadzorom. Podrobnejša poročila o posebnih nadzorih so na voljo na spletni strani: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/

Za odpravo ugotovljenih neskladnosti inšpektorji izrekajo upravno inšpekcijske ukrepe z odločbami in globe v skladu z zakonom o prekrških. Pri izvrševanju ukrepov, zlasti pri plačilu denarnih kazni, inšpektorji naletijo predvsem na naslednje težave:

-     dejavnost prodaje izvajajo pravne osebe, ki imajo v R Sloveniji samo poštni predal, odgovorne osebe imajo naslov v tretjih državah - posledično je vročanje uradnih listin neučinkovito;

-     pravne osebe so ustanovljene samo za kratko obdobje, včasih krajše od enega leta in v kolikor pravna oseba dobi prepoved izvajanja dejavnosti, iste fizične osebe nemudoma ustanovijo drugo pravno osebo – posledično so inšpekcijski in sodni  postopki neučinkoviti;

-     pravne osebe takoj po ustanovitvi ukinejo plačilni in transakcijski račun – posledično ni mogoče izterjati izrečenih pravnomočnih kazni.

Zaradi prej naštetih težav so se inšpektorji povezali s sodišči, tako da na sodišča podajo obdolžilni predlog za zaseg vseh predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek. Postopek terja takojšnji odziv sodišča - to je v nekaj urah. Take postopke je do sedaj vedno izpeljalo sodišče v Kopru, sodišče v Črnomlju in delno sodišče v Kranju. Seveda pa morajo inšpektorji sami izvršiti odvzem, prevoz, skladiščenje in uničenje zaseženih predmetov.

Tabela1: Število pregledov stojnic na tržnicah in drugih prodajnih mestih v posebnih nadzorih

leto

št. pregledov

št. izdanih upravnih inšpekcijskih odločb

izvedeni prekrškovni postopki

Leto 2016

123

22

34

Leto 2017

65

18

7

Leto 2018

143

25

64

Leto 2019

219

37

62**

Leto 2020*

211

17

v teku

Skupaj

761

119

167

*Podatki do 30.6.2020

** od tega 8 obdolžilnih predlogov z zasegom predmetov in 1x prijava suma kaznivega dejanja

Eden izmed ukrepov je tudi zaseg in uničenje blaga. Od leta 2018 do konca junija 2020 je bilo skupaj zaseženih in uničenih 1. 135,3 kg sadja in zelenjave.

Tabela 2: Vrsta in količina uničenega sadja in zelenjave

količina živila uničenje

 (količina v kg)

l. 2018

l. 2019

l. 2020*

jagode

118

137

48,5

češnje

210

308

51,2

šparglji

16

14,8

marelice

80

55

12

čebula

3

drugo sadje in zelenjava

10

paprika

10

bučke

10

paradižnik

18,3

jajčevci

8,5

kumare

13

zelena

2,5

brokoli

1,5

zelje

8

Za obvladovanje prodaje na stojnicah ob cestah oziroma izven za to določenih prostorov je nujna zakonska prepoved takega načina prodaje.

V noveli Zakona o kmetijstvu, ki je dana v javno obravnavo v začetku julija 2020, je zato podan predlog člena, ki določa, da smejo fizične in pravne osebe prodajati kmetijske pridelke oziroma živila končnemu potrošniku le na mestu pridelave oziroma predelave, v registriranih oziroma odobrenih obratih, na stojnicah na registriranih tržnicah, v registriranih premičnih prodajnih objektih,  s prodajo od vrat do vrat, ter s prodajo na stojnicah na sejmih, prireditvah ter na stojnicah v zaprtih javnih prostorih.

S tako regulacijo bi zagotovo preprečili prodajo ob cestah in hkrati omogočili preglednejše delovanje pravnih oseb.

3. Direktorat za hrano in ribištvo

Na izvorni spletni strani https://www.gov.si/teme/sheme-kakovosti-in-zasciteni-kmetijski-pridelki-in-zivila/ so objavljeni podatki v zvezi s shemami kakovosti (vrste shem, postopki, potrjene specifikacije, certificirani proizvajalci, itd.). Podatki na tej povezavi se redno ažurirajo, zato so samo ti merodajni.

Specifikacija za IK sadje bo še v tem tednu dopolnjena z vlagatelji in objavljena na zgoraj navedeni spletni strani.

Z objavo trenutno veljavnih potrjenih specifikacij z označbo »izbrana kakovost« bo posodobljena tudi spletna stran »naša super hrana«.

Odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo:

Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14 in 19/15; v nadaljnjem besedilu: ZVPot) v prvem odstavku 2. člena določa, da mora podjetje pri označevanju izdelkov potrošniku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka.

34. člen ZVPot nadalje določa, da mora podjetje za blago, ki je namenjeno prodaji potrošnikom v prodajalnah, zunaj prodajalen in prodaji blaga, sklenjeni s pogodbami na daljavo, izročiti označbe, certifikat, izjavo o skladnosti, garancijski list, navodilo za sestavo in uporabo, seznam pooblaščenih servisov oziroma druge spremne dokumente, če je s predpisom tako določeno.

Nepoštene poslovne prakse ureja Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZVPNPP). Določa, da so nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov prepovedane pred, med in po sklenitvi posla, ki je povezan z nakupom izdelka.

Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov so prepovedane pred, med in po sklenitvi posla, ki je povezan z nakupom izdelka. Poslovna praksa je nepoštena, če nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in v zvezi z izdelkom bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika, ki ga doseže ali mu je namenjena ali povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov, če je namenjena posebni ciljni skupini potrošnikov.

Zlasti so nepoštene poslovne prakse tiste, ki so zavajajoče ali agresivne. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če podjetje v določenem primeru ob upoštevanju vseh značilnosti in okoliščin ter omejitev sredstev komunicira izpusti bistvene informacije, ki jih glede na dejanske okoliščine povprečen potrošnik potrebuje za sprejem odločitve ob poznavanju vseh pomembnih dejstev, in tako povzroči ali utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. Za zavajajočo opustitev se šteje tudi, če podjetje prikriva ali nejasno, nerazumljivo, dvoumno ali ob neprimernem času navede bistvene informacije ali če podjetje ne opredeli komercialnega namena poslovne prakse ali če ta ni razviden iz njene vsebine.

Po ZVPNPP lahko Tržni inšpektorat RS ali drug pristojni inšpekcijski organ z odločbo podjetju prepove uporabo nepoštene poslovne prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov, ne glede na obliko krivde podjetja, prav tako pa lahko podjetje in odgovorno osebo v primeru kršitev ZVPot in ZVPNPP denarno kaznuje za prekršek.

Glede na predstavljeno obsežno normiranje zadevnega področja menimo, da dodatna regulacija ni potrebna. V veljavni zakonodaji je namreč že zajeta generalna prepoved nepoštenih poslovnih praks, prav tako pa so tudi določeni organi, pristojni za nadzor, in predpisane ustrezne (kršitvi sorazmerne) sankcije (tako globa kot tudi upravna prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse) za kršitelje (tako za samo podjetje, ki uporablja nepoštene poslovne prakse, kot tudi za odgovorno osebo).