Čeprav je spremembo imena in/ali priimka mogoče hitreje in tudi nekoliko ceneje urediti kar iz domačega naslanjača preko portala e-Uprava, se za to možnost odloči le kakšnih pet odstotkov nezadovoljnih s svojimi imeni in priimki. Prošnji je treba priložiti potrdilo o nekaznovanosti, ki ga izda ministrstvo za pravosodje, in potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku, ki ga izda okrožno sodišče stalnega prebivališča.
Kako do novega imena?
Za elektronsko oddajo vloge za spremembo osebnega imena in/ali priimka je treba uporabiti kvalificirano digitalno potrdilo. To je računalniški zapis in veljavni ključ imetnika, ki vsebuje podatke o izdajatelju in imetniku ter obdobje veljavnosti digitalnega potrdila. Vloga za pridobitev spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila SIGEN-CA je dostopna na spletni strani e-Uprave, oddati pa jo je treba osebno. V Sloveniji jo izdajajo ministrstvo za javno upravo, Pošta Slovenije, Nova Ljubljanska banka in Halcom. Lahko jo pridobijo državljani Slovenije, starejši od 15 let, in tujci, ki imajo v Sloveniji dodeljeno matično in davčno številko. Kdor želi ime spremeniti kar po spletu, potrebuje še elektronski podpis, ki omogoči, da lahko dokument elektronsko podpiše s svojim digitalnim potrdilom.
Ko občan elektronsko vlogo odda, jo obdela upravna enota, ki jo izbere vlagatelj. Ta nato odločbo o spremembi imena prejme po pošti. Upravna enota mora odločbo izdati v dveh mesecih po prejemu popolne vloge, praviloma pa je izdana že v enem mesecu. Prva sprememba imena preko elektronske vloge stane 54, 4 evra in vsaka naslednja 108, 8 evra, medtem ko prva sprememba imena preko osebne oddaje vloge stane 58, 9 evra in vsaka naslednja 113, 3 evra. Slovenci še vedno raje posežemo po osebni oddaji vloge.
Ime mora zagotavljati dostojanstvo
Sicer pa statistika razkriva, da je najpogostejše moško ime v Sloveniji še vedno Franc, žensko pa Marija. Sledita jima imeni Ana in Janez, na petem in šestem mestu sta Anton in Irena. Ime pa ne sme biti kakršnokoli. Zakonodaja sicer ne določa, katerih imen se ne sme uporabljati, a v 2. členu Zakona o osebnem imenu navaja, da mora osebno ime državljanu zagotavljati identiteto, varstvo njegove osebnosti in dostojanstva. Pri tem je vseeno, ali je ime slovensko ali tuje. Se pa morebitne kršitve kaznujejo z denarno kaznijo. A kaj so kršitve, ki torej imetniku ne zagotavljajo identitete, varstva osebnosti in dostojanstva, tega zakon ne opredeljuje natančno. Navaja pa, da se pravica do svobodne izbire osebnega imena sme omejiti le, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih ljudi. Imena ne more spreminjati državljan, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler kazen ni izvršena ali dokler trajajo pravne posledice obtožbe.
Če želi ime spremeniti mladoletnik, lahko prošnjo vložijo njegovi starši oziroma skrbnik s soglasjem centra za socialno delo. Kadar starši živijo ločeno, lahko zahteva spremembo tisti od staršev, pri katerem otrok živi oziroma ki mu je zaupan v varstvo in vzgojo, če s tem soglaša tudi drugi od staršev. Kadar drugi od staršev s spremembo ne soglaša, jima do sporazumne odločitve pomaga center za socialno delo, če pa vseeno ne dosežeta končne odločitve, o utemeljenosti zahtevka odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev.
Vir: Večer, 5. 8. 2016, Maruša Lubej