Evropska centralna banka slovenski javni sistem uvršča med najslabše na evrskem območju, po učinkovitosti dosega komaj tretjino najboljših držav OECD. Kar je še huje, podatki kažejo, da se razmere v Sloveniji poslabšujejo.
Evropska centralna banka (ECB) v mesečnem biltenu opozarja na nujnost strukturnih reform, katerih temelj pa je delujoča javna infrastruktura. ECB svari, da se je izvajanje strukturnih reform v zadnjem obdobju zaradi manjšega pritiska krize močno upočasnilo ali celo ustavilo. Del strukturnih reform ali, bolje rečeno, osnovni pogoj zanje sta tudi organizacija in dobro delovanje javnih institucij. "Dobro delujoči instituti, kot so pravna država, učinkovita javna administracija in odsotnost korupcije, so osnova vseh specifičnih ekonomskih struktur, kot sta trg dela in delujoča tržna konkurenca." In prav v tem pogledu je Slovenija tudi v času krize nazadovala, kaže analiza ECB.
A če kaj, v Sloveniji izrazito šepa zakonodaja, razkriva ocena Svetovne banke. Naša zakonodaja seže približno do kolen Finske. Karikirano povedano je za silo uporabna približno tretjina zakonov. Žal moramo spoštovati vse in to je seveda velika ovira gospodarstvu, pravi anketa Svetovne banke, podatke pa je uporabila tudi ECB v izračunu indeksa učinkovitosti javnega sistema. "Kakovost zakonodaje kaže oceno sposobnosti vlade, da sestavi in uvede zdrave odločitve in predpise, s katerimi spodbuja razvoj zasebnega sektorja," pravi pojasnilo Svetovne banke. In medtem ko so na tem področju najbolj razvite države naredile velik korak naprej, je Slovenija stopila še korak nazaj. Pred petimi leti smo bili namreč skoraj na polovici učinkovitosti Finske, ki jo ECB jemlje za vzor. Med državami evrskega območja imata bolj nepregledno in neučinkovito zakonodajo le še Italija in Grčija.
Vir: Finance, 12. 8. 2016, avtor: Lipnik Karel
Slovenija je v obdobju od leta 2009 do leta 2015 na področju priprave boljše zakonodaje in odprave administrativnih ovir vseeno stopila korak naprej, saj so se realizirali ukrepi, ki vplivajo na gospodarstvo, državljane in javno upravo, in prinašajo skupne prihranke v višini 365 mio EUR na letni ravni. Z razbremenjevanjem in odpravo administrativnih ovir nadaljujemo naprej tako na Ministrstvu za javno upravo kot na ostalih ministrstvih in širše, saj le skupno reševanje zadev prinaša učinke in omogoča pospešeno in učinkovitejše reševanje težav in na ta način ustvarjanje dobrih praks.