S pomočjo spletne aplikacije "Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje" lahko pobudnik na enem mestu spremlja realizacijo sprejete pobude, ki se je s strani pristojnega organa preoblikovala v ukrep, kjer je trenutno realiziranih že 256 ukrepov.
Aplikacija predstavlja zaveze Vlade RS s konkretnimi opredelitvami ukrepov, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. V aplikaciji so na voljo vsebinski, grafični in tabelarični prikazi posameznih ukrepov.
Pobudnik lahko pridobi dodatne informacije o odzivnosti posameznega ministrstva v zvezi z ukrepi s področja, ki ga posamezno ministrstvo pokriva.
Dodano vrednost aplikaciji dajeta tudi iskalnik in statistika, s pomočjo katerih si lahko pobudnik podatke, ki ga posebej zanimajo, združi v individualno poročilo.
Pilotna generacija vajencev iz šolskega leta 2017/2018 je 31. 8. 2020 zaključila z izobraževanjem. Ves čas izobraževanja te prve generacije v vajeniški obliki izobraževanja je Center RS za poklicno izobraževanje izvajal spremljavo poteka izobraževanja. Konec leta 2020 je po vsakoletni delni evalvaciji pripravil zaključno evalvacijo pilotne izvedbe vajeništva.
Od šolskega leta 2018/2019 dalje se širi tako nabor programov, ki so prenovljeni tudi za izvajanje v vajeniški obliki, kot tudi šol, ki te programe skupaj z delodajalci izvajajo. V okviru ukrepa so bili že v predhodnih poročevalskih obdobjih realizirane naloge za realizacijo celotnega ukrepa. Že oktobra 2015 je bila izvedena analiza različnih oblik in modelov vajeništva v Sloveniji in ovrednotena na sestanku "Steering Group Thematic Country Review of Apprenticeship in Slovenia Validation Meeting". Nato je v začetku leta 2016 sledil oblikovanje izhodišča za pripravo izobraževalnih programov na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki jih je istega leta sprejel Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje.
Pripravljena je bila tudi analiza in mednarodna primerjava razmer in možnosti uvajanja vajeništva. Publikacija "Apprenticeship Review Slovenia" je dostopna na internetu: www.cedefop.europa.eu/en/publications-andresources/publications/4157. Sledila je umestitev sistema vajeništva v sistem poklicnega izobraževanja. V letu 2017 je bil sprejet Zakon o vajeništvu, nato pa je bil sprejet še podzakonski predpis, ki je bil objavljenih v Uradnem listu RS, št. 27/2018 z dne 20. 4. 2018, in 8 podzakonskih predpisov, objavljenih v Uradnem listu RS, št. 30/2018 z dne 26. 4. 2018.
Ministrstvo za pravosodje je ob sodelovanju z Vrhovnim sodišče RS v prvi polovici leta 2020 pripravilo Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih. Pravilnik je bil sprejet 21. 12. 2020 in objavljen v Uradnem listu RS (Uradni list RS, št. 195/20) dne 23. 12. 2020. Spletni iskalnik prodaj in izvajanje spletnih javnih dražb nepremičnin v izvršilnih postopkih se je začel uporabljati in izvajati s 1. 2. 2021.
Pogoj za sprejetje navedenega pravilka je bil predhodno sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 11/18; Novela ZIZ-L), kjer je urejena zakonska podlaga za uvedbo spletnih dražb premičnin in nepremičnin. Na podlagi realizirane tehnične rešitve in vzpostavitve internetnih dražb, se predvideva, da se bo zaradi boljše predstavitve predmeta dražbe ter sodelovanja širokega kroga dražiteljev povečala uspešnost prodaje, možno bo doseči optimalnejšo ceno. Zaradi prekinitve stika med dražitelji bodo tudi zmanjšana tveganja medsebojnih dogovarjanj in preprečevanja udeležb na javnih dražbah. Zakon predvideva spletni iskalnik prodaj premičnin in nepremičnin, ki ga upravlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Javna dražba nepremičnin se bo praviloma izvedla kot spletna dražba, pri prodaji premičnin pa je spletna dražba določena kot ena od možnosti.
Prednosti za državljane in gospodarske subjekte so:
- preglednejši in hitrejši postopki,
- odprava administrativnih ovir brez naknadnega dopolnjevanja vlog,
- boljša (prijazen dostop) in učinkovitejša storitev.
Vlada je s sklepom številka 30100-5/2020/2 z dne 23. 9. 2020 sprejela Informacijo o stanju na trgu naftnih derivatov in ugotovila, da ukrep kontrole cen na področju naftnih derivatov ni več potreben. Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, na podlagi katere so se oblikovale najvišje dovoljene maloprodajne cene za neosvinčen motorni bencin 95 in dizel na bencinskih servisih izven avtocest in hitrih cest, se je iztekla 30. 9. 2020. Od 1. 10. 2020 se tako cene vseh naftnih derivatov oblikujejo prosto na trgu.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je že marca 2019 vzpostavilo spletno aplikacijo goriva.si, ki prikazuje maloprodajne cene naftnih derivatov na posameznih bencinskih servisih v Sloveniji in je v prvi vrsti namenjena potrošnikom.
Transparentno obveščanje potrošnikov o cenah naftnih derivatov potrošnikom omogoča racionalnejše obnašanje pri nakupu goriva. Kakovostno informiranje potrošnikov o cenah ima namreč znatne koristi za kakovosten razvoj konkurence, kar se še posebej odraža pri ponudbi homogenih proizvodov, kamor spadajo pogonska goriva. Večja kot je informiranost potrošnikov, manjša je možnost protikonkurenčnega obnašanja ponudnikov, kamor spada tiho dogovarjanje o cenah. Posledično se poveča ekonomska svoboda v Sloveniji, saj se zmanjša odstotek tržno reguliranih cen.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-L) je bil objavljen v uradnem listu RS 46/2016 dne 30. 6. 2016, kar pa je pomenilo, da spremenjeni 135. c člen zakona vzpostavlja pravno podlago za povezovanje zbirk, saj določa, da lahko organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, na podlagi podatka o EMŠO dijaka, študenta in udeleženca izobraževanja odraslih, ki nameravajo opravljati začasna in občasna dela kot dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, pridobijo podatke iz centralne evidence s posredovanjem podatkov ali povezovanjem zbirk osebnih podatkov. Po prehodnih določbah se navedeni člen zakona začne uporabljati tri leta od dneva uveljavitve tega zakona. Prav tako je bila še istega leta sprejeta novela Zakona o visokem šolstvu je bila dne 30. 11. 2016 objavljena v Uradnem listu in velja od 15. 12. 2016. Študentske servise je s sistemoma e-VŠ in CEUVIZ moč povezati po sprejeti zakonodaji in pridobljeni odločbi Informacijskega pooblaščenca.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v avgustu 2020 študentskim servisom omogočildostop do podatkov o statusu šolajočih oseb. Od takrat naprej lahko potekajo formalni in tehnični postopki odobritve dostopa do spletnega servisa s študentskimi servisi. Vsi tehnični pogoji za vzpostavitev povezave med študentskimi servisi in sistemoma e-VŠ ter CEUVIZ so zagotovljeni in na voljo študentskim servisom, da se priklopijo.
V letu 2020 je bila sprejeta Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje (Uradni list RS, št. 105/20), kjer je navedena sprememba (dvig) praga za pripravo presoj posledic na okolje, ki prispeva k poenostavitvam na področju izvajanja presoj posledic vplivov na okolje. Določitev planov, za katere je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje:
- Celovito presojo vplivov na okolje je treba izvesti, če se s planom določa ali načrtuje poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Pri tem je treba upoštevati določbe 51. člena Zakona o varstvu okolja in določbe Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.
- Celovito presojo vplivov na okolje je treba izvesti za plane, če je zanje zahtevana presoja sprejemljivosti na varovana območja narave. Med varovana območja narave štejemo zavarovana območja ter posebna varstvena območja in potencialna posebna ohranitvena območja (območja Natura 2000). Med zavarovana območja sodijo območja narodnega, regijskih in krajinskih parkov, strogega naravnega rezervata, naravnega rezervata in naravnega spomenika, vključno z vsemi akti o razglasitvi naravnih znamenitosti. Posebna varstvena območja oziroma območja Natura 2000 je določila Vlada RS z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000).
- Ministrstvo za okolje in prostor lahko uvede postopek celovite presoje vplivov na okolje tudi za plane, ki ne vsebujejo posegov, zaradi katerih je treba izvesti presojo vplivov na okolje ali ne segajo v varovana območja narave, če oceni, da bi lahko njihova izvedba pomembneje vplivala na okolje. Pri tem upošteva merila za ocenjevanje pomembnejših vplivov, ki jih določa Uredba o merilih ocenjevanja verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje.
Ministrstvo za finance je v Zakonu o davku na motorna vozila (ZDMV-1), objavljen v Uradnem listu RS št. 200/2020 odpravilo dodatni davek na motorna vozila, ki je bil uveden kot proti krizni ukrep z Zakonom za uravnoteženje javnih financ. Preoblikovala se je lestvica za odmero DMV in s tem združitev obeh dajatev (davek na motorna vozila in dodatni davek na motorna vozila) v eno dajatev.
