Oddajte pobudo

Spremljanje realizacije v Enotni zbirki ukrepov

S pomočjo spletne aplikacije "Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje" lahko pobudnik na enem mestu spremlja realizacijo sprejete pobude, ki se je s strani pristojnega organa preoblikovala v ukrep, kjer je trenutno realiziranih že 243 ukrepov.

Aplikacija predstavlja zaveze Vlade RS s konkretnimi opredelitvami ukrepov, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. V aplikaciji so na voljo vsebinski, grafični in tabelarični prikazi posameznih ukrepov.

Pobudnik lahko pridobi dodatne informacije o odzivnosti posameznega ministrstva v zvezi z ukrepi s področja, ki ga posamezno ministrstvo pokriva.

Dodano vrednost aplikaciji dajeta tudi iskalnik in statistika, s pomočjo katerih si lahko pobudnik podatke, ki ga posebej zanimajo, združi v individualno poročilo.

Trenutno stanje realizacije ukrepov

Skupno realizirano
Podatki v grafu so izraženi v %
Skupno realizirano Ministrstva
Graf prikazuje število ukrepov za določeno ministrstvo
Skupno realizirano Kategorije
Graf prikazuje število ukrepov za določeno kategorijo

Zadnje realizirano

Ukrep Znižanje stroškov davčne izvršbe je bil realiziran s sprejetjem novele Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 85/16), ki je v pristojnosti Ministrstva za finance. Spremembe vplivajo na poslovne subjekte in državljane. Pri populaciji gre za 189.483 prejemnikov sklepov o davčni izvršbi. Spremembe obsegajo:

  • Stroški za izdajo sklepa o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke in na denarna sredstva pri bankah in hranilnicah ter na denarne terjatve dolžnika so se znižali iz 25,00 na 10,00 eur.
  • Stroški za sklep o davčni izvršbi na dolžnikove materializirane ali nematerializirane vrednostne papirje so se znižali iz 25,00 na 10,00 eur.
  • Stroški za sklep o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine so se znižali iz 75,00 na 50,00 eur.

Zaradi uveljavitve Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku s 1. 1. 2017 bodo davčni dolžniki (podjetja in fizične osebe) razbremenjeni plačila stroškov davčne izvršbe v višini 3,01 milijona eur na letni ravni.

 

Cilj ukrepa je poenotenje postopka priznavanja v tujini pridobljenega izobraževanja s spletnim postopkom vpisa v visokošolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji (RS) s čimer bodo doseženi naslednji rezultati:

  • boljša internacionalizacija slovenskega visokega šolstva,
  • poenostavljen vpis v visokošolske študijske programe za študente v Sloveniji, ki se prijavljajo z izobrazbo, pridobljeno v tujini,
  • prehod iz papirnega obrazca za priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v RS v elektronsko obliko s čimer se doseže postopek modernizacije in digitalizacije,
  • zmanjšati stroške celotnega postopka vpisa prijaviteljev s tujo izobrazbo.

V ta namen je bil spremenjen Pravilnik o obrazcih, dokumentaciji in stroških pri vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št. 103/11 in 91/15).

Spremembe vplivajo na fizične osebe s tujo izobrazbo, ki se prijavljajo na vpis v visokošolske študijske programe (dodiplomski in podiplomski študij) v Republiki Sloveniji in postopek priznavanja tujega izobraževalnega procesa. S spremembami je bilo doseženo:

  • zmanjšanje stroška celotnega vpisnega postopka;
  • poenostavljen študijski vpisni program za tuje študente v Sloveniji;
  • prehod iz papirnega obrazca za priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v RS v elektronsko obliko s čimer se doseže postopek modernizacije in digitalizacije.

   Prihranki na strani državljanov in javne uprave znašajo 237.436 € na letni ravni.

Temeljni razlog za pripravo in sprejetje Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 10/17) je prenos Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) v pravni red Republike Slovenije. Splošni cilj direktive je zagotoviti spoštovanje pravic napotenih delavcev, učinkovito izvrševanje obveznosti vezanih na napotitev ter sodelovanje pristojnih organov v državah članicah. Z vsebinskega vidika zakon zasleduje naslednje temeljne cilje:

  • Zamejitev zlorab instituta napotitve,
  • Preprečevanje zlorab in kršenja pravic napotenih delavcev ter zagotavljanje spoštovanja pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca ter
  • Ureditev izvajanja A1 z administrativno poenostavitvijo na način, da se izveden prehod iz papirnatih v elektornske vloge preko sistema za podporo poslovnim subjektom.

Sprejem zakona je tako zagotovil večjo zaščito in socialno varnost napotenih delavcev, hkrati z izvedeno  administrativno poenostavitvijo je ocenjeno, da se bodo znižali stroški vlog na strani delodajalcev in javne  uprave v višini 1,9 mio € na letni ravni.

Na podlagi 48. in 49. člena Zakona o izobraževanju odraslih (UL RS, št. 110/06) je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 9.11.2016 v Uradnem listu RS objavilo Pravilnik o izdajanju certifikatov z evropsko ravnjo znanja tujega jezika (EVA 2016-3330-0045, objavljeno v UL RS, št. 73/16).

Namen sprejetja predpisa je bil olajšati postopek pridobivanja certifikatov z evropsko ravnjo znanja tujega jezika. Po do tedaj veljavni ureditvi je namreč moral vsak posameznik, ki je želel pridobiti omenjeni certifikat, obiskati organizacijo, ki izvaja jezikovne tečaje in na podlagi opravljenih umestitvenih testov izdaja certifikate z ustrezno ravnjo znanja tujega jezika. Izdani certifikat služi kot dokaz o doseženi ravni znanja tujega jezika, posameznik pa ga lahko priloži prijavi za delovno mesto ipd.

Namen Pravilnika o izdajanju certifikatov z evropsko ravnjo znanja tujega jezika je vpeljati izdajanje certifikata z evropsko ravnjo znanja tujega jezika in nadomestnega certifikata z evropsko ravnjo znanja tujega jezika za izpite iz tujih jezikov od njihove umestitve v Skupni evropski jezikovni okvir dalje, ki se opravljajo v okviru splošne in poklicne mature ali javno veljavnega izpita iz tujega jezika za odrasle, ter vsebino evidence izdanih certifikatov in nadomestnih certifikatov.

Certifikati z evropsko ravnjo znanja tujega jezika na podlagi predmetnega pravilnika od vpeljave dalje torej od šolskega leta 2016/2017 dalje podeljujejo avtomatično v okviru splošne in poklicne mature. Državni izpitni center na svoji spletni strani javno objavi, kateri izpiti iz tujih jezikov so umeščeni v Skupni evropski jezikovni okvir, trenutno pa se med jezike, za katere se izdajajo certifikati, uvrščajo angleščina, nemščina, italijanščina, španščina in francoščina. Z vpeljavo Pravilnika o izdajanju certifikatov z evropsko ravnjo znanja tujega jezika tako dijaki splošne in poklicne mature ne potrebujejo certifikatov pridobivati več sami in na lastne stroške, saj, ob pogoju, da dosežejo dovolj točk iz znanja tujega jezika na maturi, ustrezne certifikate o doseženi ravni znanja tujega jezika prejmejo ob maturitetnem spričevalu, brezplačno. Certifikate izdaja Republiški izpitni center (RIC).

Spremembe vplivajo predvsem na dijake splošne in poklicne mature od šolskega leta 2016/2017 naprej, hkrati pa se bodo certifikati o doseganju evropske ravni znanja tujega jezika izdali in po pošti poslali vsem bivšim dijakom, ki so v letih 2014 – 2016 opravili splošno in poklicno maturo iz znanja tujega jezika od minimalnega nivoja, ki je zahtevan za pridobitev certifikata. Spremembe vplivajo predvsem na dijake, ki so v letu 2016/2017 opravili splošno ali poklicno maturo iz znanja tujega jezika, saj so ti ob maturitetnem spričevalu prejeli tudi certifikate o doseženi ravni znanja tujega jezika.

Na podlagi pridobljenih dejstev ocenjujemo, da je sprejeti predpis obravnavani populaciji omogočil skupni prihranek v višini 554.905,50 EUR, ker pa znaša strošek, ki ga bo imel RIC s pošiljanjem in certifikatov 30.035,30 EUR, skupni prihranek znaša 524.870,20 EUR.

Prispevki za socialno varnost vključujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti (zaposlovanje) in prispevek za starševsko varstvo, o katerih morajo zavezanci mesečno poročati davčnemu organu. Spremembe vplivajo na samozaposlene osebe in družabnike. S spremembami je bila dosežena poenostavitev postopka oddajanja obračuna prispevkov za socialno varnost za samozaposlene osebe in družbenike.

Prispevke so zavezanci do konca leta 2016 izračunavali mesečno v obračunu prispevkov za socialno varnost, katerega so predložili davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, v elektronski obliki prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki. Samozaposlene osebe so obračune prispevkov oddajale na obrazcu PODO OPSVZ, družbeniki pa na obrazcu PODO OPSVL.

Februarja 2017 je Finančna uprava Republike Slovenije prvič uporabila t.i. odlaganje obračuna prispevkov za socialno varnost (POPSV) v sistem e-Davki in odložila obračun prispevkov za januar 2017. Davčni organ tako na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, za zavezance sestavi POPSV ter ga odloži v sistem eDavki najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.

Za zavezance, za katere so predizpolnjeni podatki v POPSV pravilni in popolni, se dodatna aktivnost v zvezi z obračunom prispevkov za socialno varnost ne zahteva.

Uvedba predizpolnjenega obračuna prispevkov za socialno varnost (POPSV) je prinesla poenostavitev postopka oddaje obračuna socialnih prispevkov v sistem e-Davki. Za samozaposlene in družbenike predstavlja predvsem prihranek v času, samozaposlenim z normiranimi odhodki pa tudi prihranek pri strošku računovodskega servisa, saj zaradi uvedbe POPSV računovodskega servisa skorajda ne potrebujejo več.

Na podlagi opravljenih meritev je ocenjeno, da skupno letno znižanje administrativnih bremen znaša 2.685.298,75 EUR.

Temeljni cilj ukrepa je uvedba registra nastanitvenih obratov, da bi tako omogočili uveljavitev projekta eTurizem, kar bo prispevalo k zmanjšanju administrativnih ovir pri opravljanju nastanitvene gostinske dejavnosti. Rešitve za izboljšanje razmer temeljijo na boljši dosegljivosti vseh relevantnih informacij, združevanju istovrstnih podatkov in zmanjšanju števila potrebnih poročil, odpravljanju poročanja o istih zadevah več organom, optimizaciji frekvence poročanja ter elektronski podpori postopku poročanja, s čimer se prispeva k doseganju naslednjih ciljev:

  • učinkovitejšemu poslovanju,
  • prihranku v času,
  • znižanju stroškov,
  • racionalizaciji delovanja javne uprave in
  • kakovostnejšemu pregledu informacij in podatkov o poslovanju poslovnih subjektov.

Na podlagi identificiranih problemov, ki zahtevajo ukrepanje:

  • neučinkovit nadzor nad izvajanjem obveznosti povezan z nepopolno evidenco nastanitvenih obratov,
  • administrativno obremenjujoče obveznosti glede poročanja za nastanitvene obrate ter
  • zbiranje in obdelava istovrstnih podatkov s strani različnih državnih organov,

so glavni cilji, ki jih zasleduje analiziran ukrep:

  • vzpostavitev enotne evidence vseh nastanitvenih obratov - Registra nastanitvenih obratov (RNO),
  • poenoteno poročanje vseh nastanitvenih obratov ter
  • administrativna razbremenitev zavezancev za poročanje in prejemnikov teh poročil.

S spremembami in dopolnitvami zakona o gostinstvu je bil vzpostavljen pravni temelj za register nastanitvenih obratov, ki ga je kot sestavni del projekta poenostavitve poročanja v zvezi z nastanitveno dejavnostjo (e-Turizem) vzpostavil in upravljal AJPES.

Vsi nastanitveni obrati se morajo vpisati v register, s čimer pridobijo enotno identifikacijsko številko. Register je javen, dostop do podatkov pa brezplačen. S tem so prvič na enem mestu celovito zajeti vsi nastanitveni obrati, bistveno pa se bo povečala kakovost in ažurnost podatkov o teh obratih.

Implementacija sistema e-Turizem bistveno prispeva k zmanjšanju administrativnih ovir pri opravljanju nastanitvene gostinske dejavnosti, saj razbremeni poslovne subjekte in hkrati prispeva k racionalizaciji dela vseh uporabnikov podatkov, s čimer se je vzpostavilo ugodnejše poslovno okolje, zagotovilo pa tudi večjo kakovost zbranih podatkov ter zmanjšal obseg sive ekonomije.

Na podlagi opravljenih meritev je ocenjeno, da skupno letno znižanje administrativnih bremen znaša 1.250.942,39 EUR.