03.12.2012

V obdobju od julija do septembra realiziranih 42 ukrepov iz programa za odpravo administrativnih ovir

 

V obdobju od julija do septembra 2012 je bilo s strani pristojnih ministrstev po posameznih področjih realiziranih 42 ukrepov, iz akcijskega programa, kar predstavlja 15,6 odstotka vseh ukrepov.

Podlaga za pripravo prvega poročila o izvajanju aktivnosti na področju boljše zakonodaje in odprave administrativnih ovir,  je v letu 2009 sprejeti akcijski program in v juliju 2012 prenovljeni Akcijski program za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen, pri čemer Ministrstvo za pravosodje in javno upravo vodi, koordinira in usklajuje izvajanje programa boljše zakonodaje in akcijskega programa za odpravo administrativnih ovir. Cilj projekta »minus 25%« je zmanjšanje administrativnih bremen za gospodarstvo za 25 odstotkov (360 mio evrov na letni ravni).

Pomembne aktivnosti Ministrstva za pravosodje in javno upravo so tako usmerjene v izboljšanje poslovnega/zakonodajnega okolja. Ključni projekti so v prvi vrsti usmerjeni v reformo zakonodaje in zmanjšanje zakonodajnih bremen in v drugi vrsti v izboljšanje storitev javne uprave (hitro, prijazno, kvalitetno), ki se predvsem nanašajo na pridobivanje različnih dovoljenj.


Primeri uspešno realiziranih ukrepov v letu 2012:

-    Uvedba pavšalne obdavčitve – pomembno zmanjšanje administrativnih bremen za samostojne podjetnike in manjše subjekte (sprememba paketa davčne zakonodaje je še v postopku sprejemanja v Državnem zboru, novela Zakona o gospodarskih družbah je že sprejeta).


-    Ukinitev obveznih objav v Uradnem listu; s spremembo Zakona o gospodarskih družbah se ukinja obveznost (v primeru različnih statusnih sprememb in drugih dogodkov) objav v Uradnem listu.


-    Sprememba na področju subvencioniranja šolskih prevozov (odprava nepotrebnih administrativnih ovir pri postopkih za znižanje plačila javnih prevozov za dijake in študente). Uveden je tako imenovani enotni princip znižanja cene mesečne vozovnice za vse dijake in študente, ne glede na socialni položaj.


Sprememba Zakona o varstvu okolja in uvedba spremembe veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja iz 5 na 10 let. Gre za pomembne razbremenitve gospodarstva in javne uprave.


-    Poenostavitev postopkov na področju prostorskega načrtovanja in gradnje objektov (sprememba Zakona o prostorskem načrtovanju in Zakona o graditvi objektov). Z novelo Zakona o graditvi objektov so omogočeni hitrejši in cenejši postopki pridobivanja soglasij, med drugim je tudi odpravljena obveznost pridobitve uporabnega dovoljenja za enostanovanjske objekte.


-   Ukinitev obvezne prijave potrebe po zaposlitvi delavca; s spremembo Zakona o urejanju trga dela,  prijava potrebe po zaposlitvi delavca na pristojnem zavodu za zaposlovanje ne bo več obvezna (sprememba zakona je v postopku sprejemanja v Državnem zboru).


-    Kohezija: Poenotenje poročanja in zmanjšanje potrebnih dokazil v postopkih črpanja evropskih sredstev. Potrjena so bila spremenjena Navodila za izvajanje Tehnične pomoči, ki uvajajo poenostavljeno poročanje ter uvedbo vzorčne kontrole nastalih izdatkov. V fazi potrjevanja so Navodila za izvajanje kontrol, ki uvajajo dodatne poenostavitve za poročanje.

Učinkovita realizacija ukrepov v skladu s predvidenimi roku je usmerjena v izboljšanje poslovnega/zakonodajnega okolja.  Slovenija se na ravni EU uvršča med tri države, ki so v zadnjih petih letih pri izvajanju ukrepov za poenostavitev poslovnega okolja najbolj napredovale. Gre za rezultat sistematičnega in vztrajnega izvajanja ukrepov poenostavitve zakonodaje in odprave na področju odprave administrativnih ovir ter zmanjšanja zakonodajnih bremen od leta 2005 dalje(Vir: Svetovna banka – Doing business, 2013)

V zadnjih petih letih je namreč Slovenija svoj položaj izboljšala za 24 mest in se tako iz 61. mesta, povzpela kar na 37. mesto (za leto 2013 se pričakuje napredek še za 2 mesti).  Na področju plačevanje davkov, bo po napovedih analize, Slovenija v letu 2013 zasedala 63. mesto in bo v primerjavi z letom 2012 napredovala za 17. mest. Napredek je poledica sistematičnega reševanja ukrepov na tem področju, med katerimi je tudi realiziran ukrep Poenostavitev sistema plačevanja davkov in drugih obveznih prispevkov, katerega ključna poenostavitev je zmanjšanje števila plačilnih nalogov in zmanjšanje števila podračunov na katere davčni zavezanci vplačujejo svoje obveznosti, kar posledično predstavlja manjšo porabo časa in nižje stroške plačilnega prometa. Ocenjeni prihranki za mikro podjetja znašajo 3.9 mio evrov, za mala, srednja in velika podjetja pa 1.1 mio evrov. Skupni prihranki za gospodarstvo tako znašajo 5 mio EUR na letni ravni.

 

Kljub naporom v zadnjih letih, pa smo še vedno slabi na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj (61. mesto) in tudi na področju čezmejnega poslovanja (57. mesto). Na področju registracije nepremičnin (zemljiška knjiga) se je stanje izboljšalo, še vedno pa dosegamo dokaj slab rezultat in sicer 79. mesto (pred uvedbo e-ZK, 99. mesto), žal pa je za leto 2013 predvideno poslabšanje, in sicer na 83. mesto.


Poleg projektov, ki so usmerjeni v prenovo  obstoječe zakonodaje, moramo večjo pozornost nameniti tudi preventivi in sicer z uvedbo ustreznih orodij, ki bodo omogočala sprejemanje boljših, kvalitetnejših predpisov. Posebno pozornost je v postopku sprememb potrebno nameniti malim in mikro podjetjem in uresničevanju akta za mala podjetja in  pri pripravi predpisov predvsem upoštevati načelo »najprej pomisli na male«. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, je tako v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, pripravilo prvi osnutek metodologije za presojo učinkov predpisov na gospodarstvo. V letu 2013 bomo metodologijo, preko pilotnih projektov, preizkusili v sodelovanju z drugimi resorji.


Splošna naklonjenost k izvajanju ukrepov  razbremenitve mikro in malih podjetij  je bistvena, saj pomembno prispeva k ustvarjanju delovnih mest in gospodarski blaginji. Pri tem se je potrebno ravnati po načelu, da so spremembe dobrodošle, toda če niso domišljene in usmerjene v izboljšanje, je bolje ohraniti obstoječe stanje, da s spremembami ne bi povzročili novih.

Prav tako je pomembno doseči enostavnost in predvidljivost zakonodaje v največji možni meri za poslovne subjekte, zato je potrebno sistematično izvajanje evalvacije -  preverjanje učinkov sprejete zakonodaje po določenem času,  s ciljem zagotavljanja vidnih učinkov za subjekte. Kot primer navajamo novelo Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Novela, sprejeta v letu 2011 je samozaposlenim, mikro in malim podjetjem prinesla vrsto poenostavitev. Z omenjenimi spremembami pa so subjekti zelo slabo seznanjeni in poenostavitve v praksi dejansko zelo redko uporabljajo. Zaradi nepoznavanja novosti in predvsem neustrezne implementacije sprememb, se poslovni subjekti na področju varnosti in zdravja pri delu večinoma ravnajo po prejšnji bolj administrativno obremenjujoči zakonodaji.

Opozorila iz analize Svetovne Banke (Doing Business 2013), zaveze RS do mednarodnih institucij, kot sta Evropska komisija in OECD, koalicijske zaveze iz Pogodbe za Slovenijo 2012-2015, ter pričakovanja širše javnosti kažejo na nujnost izvedbe poenostavitev zakonodajnega okolja, s čimer bomo posledično izboljšali poslovno okolje in dvignili konkurenčnost gospodarstva.

To pomeni, da je na nacionalni ravni potrebno pospešiti in čim bolj kvalitetno realizirati ukrepe za zmanjšanje zakonodajnih bremen, pri čemer je največji poudarek potrebno nameniti prioritetnim področjem, ki so normativno najbolj obremenjujoča za poslovne subjekte in državljane.

Na Ministrsvu za pravosodje in javno upravo bomo na teh kritičnih področjih še povečali intenziteto sodelovanja s posameznimi resorji in dosledno opozarjali oziroma spremljali realizacijo ukrepov skladno s potrjeno časovnico.

 

Ključna priporočila MPJU za okrepitev aktivnosti na posameznih področjih.