21.11.2012

Spremljanje kršitev Resolucije o normativni dejavnosti

V uvodu Resolucije o normativni dejavnosti je zapisano, da sta skrb in odgovornost za raven kakovosti pravnih predpisov sestavni del prizadevanj za uspešno delovanje in ohranjanje pravne države. Nemalokrat se dogaja, da se mnogi zakoni ne uresničujejo dosledno. Težave povzročajo pretirano normiranje, pravne praznine, le deloma urejena posamezna pravna področja, nomotehnične težave in pomanjkljivosti, ipd.

Pospešeno urejanje vseh teh vprašanj, nadgrajeno z ugotavljanjem presoje posledic zakonodaje in zagotavljanjem sodelovanja strokovne in druge javnosti, morata biti izhodišče in temeljna usmeritev zakonodajnega dela. S poenostavitvijo zakonskih norm in odpravo administrativnih ovir je mogoče prispevati k vsesplošnemu družbenemu razvoju ob zagotavljanju pravne varnosti in s tem uresničevanju pravne države.

V 2. točki resolucije so opredeljene smernice za sodelovanje s strokovno in z drugimi zainteresiranimi javnostmi, znotraj katerih so jasno zapisana načela kakovostne priprave predlogov predpisov in minimalna priporočila, ki jih je potrebno upoštevati pri vključevanju javnosti. Resolucija tudi določa, da mora biti predlagatelj še posebno pozoren na:

- zagotavljanje jasnosti, preglednosti in določnosti predpisov,
- zagotavljanje pravne varnosti vključno z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države
- uveljavljanje državljanske participacije
- izvajanje presoje posledic predpisov.

Eno izmed ključnih priporočil pa je, da naj sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov traja praviloma od 30 do 60 dni.

Kljub vsemu navedenemu in s strani Državnega zbora RS sprejete Resoluciji o normativni dejavnosti, je na spletni strani  Zavoda Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) objavljena analiza »Rezultati Števca kršitev Resolucije o normativni dejavnosti za obdobje od 1.3.2012 do 28.10.2012«, iz katere je razvidno, da so v omenjenem obdobju, Vlada RS in ministrstva prekršila Resolucijo o normativni dejavnosti kar 171 krat.  

V tem obdobju so največ kršitev zabeležili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), kjer so objavili 23 predlogov predpisov, od tega je bilo 20 predlogov predpisov brez objave roka za javno razpravo, 2 predlogi predpisov so imeli rok za javno razpravo krajši od 30 dni, kar predstavlja 95 % kršitev, enako velja za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), kjer so objavili 23 predlogov predpisov, od tega je bilo 20 predlogov predpisov brez objave roka za javno razpravo, 2 predloga predpisa sta imela rok za javno razpravo krajši od 30 dni, kar predstavlja 95 % kršitev. Za izpostaviti je tudi Ministrstvo za zdravje, ki je objavilo 5 predlogov predpisov od česar so bili vsi tudi brez objave roka za javno razpravo, kar predstavlja 100 % kršitev. Med vsemi, ki so v zgoraj omenjenem obdobju objavili predloge predpisov, zgolj Ministrstvo za infrastrukturo in prostor odstopa, saj je resolucijo upoštevalo v več kot 50 % deležu. Ob 22 predlogih predpisov jih je 9 kršilo resolucijo, kar predstavlja 45 % delež kršitve.

Štetje kršitev o Resoluciji o normativni dejavnosti je pokazalo, da resolucija ne prinaša napredka glede ustreznega in učinkovitega vključevanja javnosti v pripravo predpisov, zaradi česar posledično ne uresničuje poglavitnega namena zagotovitve čim večje legitimnosti sprejetega predpisa tudi s sodelovanjem strokovne in druge javnosti v postopku njegovega sprejemanja in kasnejšega izvajanja.

Pomembno je poudariti, da je eden izmed ciljev resolucije stremeti k doslednemu izvajanju veljavnih zahtev za pripravo predpisov in njihovi nadgradnji, in sicer s čim bolj kvantificiranimi presojami posledic predpisov na vseh področjih, predvsem na okoljskem, gospodarskem in socialnem, kar vključuje tudi prostorske in varstvene vidike, s presojami za zmanjšanje ali odpravljanje administrativnih obremenitev in poenostavitev postopkov. V ta namen je Strateški svet stalne medresorske delovne skupine za pripravo boljših predpisov in odpravo administrativnih ovir, ki ga vodi minister dr. Senko Pličanič, na prvem sestanku, 26. oktobra 2012, potrdil načrt uvajanja presoje učinkov na gospodarstvo, s poudarkom na presoji vplivov na mala podjetja. Omenjena zaveza predstavlja napredek pri zavedanju pomembnosti omenjenega področja.

 Celotno poročilo, Števec kršitev Resolucije o normativni dejavnosti za obdobje 1. marec 2012 – 28. september 2012, ki ga je pripravil Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, si lahko preberete na tej povezavi.