11.12.2014

Glavne podjetniške novosti v letu 2015

podjetniške novosti 2015

Podjetja in država so vse bolj usmerjeni v elektronsko poslovanje, papirnatega poslovanja je čedalje manj in postaja zelo omejeno. Prehod na elektronsko poslovanje pomeni prihranka s papirologijo in zmanjševanje napak oziroma izločanje človeškega dejavnika.

Pavšalna obdavčitev

S 1. 1.  2015 se bodo za pavšalno obdavčevanje lahko odločili tisti s.p. in podjetja, ki letno nimajo več kot 100.000 evrov prihodkov (do zdaj 50 tisoč evrov).  Hkrati bo davčna osnova 20 odstotkov prihodkov, in ne več 30 odstotkov kot zdaj.  Podjetje mora za to, da zanj tudi velja višji prag za pavšalno obdavčitev, imeti vsaj eno osebo zavarovano za poln delovni čas, in to za najmanj nepretrganih pet mesecev.

Energetske izkaznice

Od 1. 1. 2015 je pri oglaševanju nepremičnin za eno leto ali dlje treba imeti izdelano energetsko izkaznico za nepremičnino, ki se oddaja.  Od 22. marca 2015 bo energetsko izkaznico treba priložiti tudi pri kupoprodajni ali najemni pogodbi.  Od 9. julija 2015 pa bo treba energetsko izkaznico pridobiti za vse nove stavbe in vse javne stavbe, katerih površina je večja od 250 kvadratnih metrov.  Popravki datumov so možni, sploh če se upošteva, da novi pravilnik o metodologiji izdelave izkaznic še ni sprejet, naj bi pa bil do konca leta, veljati pa bo začel 15 dni po objavi v Uradnem listu.  Cena izdelave energetske izkaznice za tipično enodružinsko hišo naj bi se gibala med 150 in 400 evri.

Elektronsko obveščanje Fursa

FURS že izvaja e-opominjanje, s 1. 1. 2015 pa bo pričela še z e-vročanjem in sicer za obvestila o izvršenih pobotih in spremembah na kontih.  Do konca leta 2014 še poteka dvomesečno prehodno obdobje, ko obvestila o pobotih FURS pošiljajo tako papirno kot preko portala eDavki, nato pa se bodo pošiljala le še elektronsko.  Tisti zavezanci, ki za namen dodatnega obveščanja o prejemu opomina na portal eDavki še niso sporočili svojega elektronskega naslova, ga lahko še vedno sporočijo. Zavezanec si lahko s pristopnico za elektronsko prejemanje dokumentov uredi prejemanje opomina in pobota tudi na svoj elektronski naslov.

Davčne blagajne  

Podjetja jih morajo uvesti do 1. 9.  2015 oziroma najpozneje do 1. 1. 2016 (natančen datum bo znan v začetku prihodnjega leta).  Nove davčne blagajne bodo drugače od dozdajšnjih neposredno povezane z davkarijo. Davčni organ bo tako lahko spremljal izdajanj e računov. Blagajne bodo potrebovali vsi, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Izjema naj bi bili tisti kmetje, gozdarji in čebelarji, ki prodajajo svoje izdelke iz osnovne kmetijske (gozdarske, čebelarske) dejavnosti, a to še ni uradno potrjeno.  

Označevanje alergenov

Gostinci in trgovci bodo morali že od 13. 12. 2014, označevati alergene v živilih. Na ta dan začne veljati uredba, s katero izvajamo evropsko uredbo o zagotavljanju informacij o živilih porabnikov.  Gostinci morajo na vidnem mestu jasno navesti, kateri alergeni so v jedeh, ki jih ponujajo. Trgovci morajo označiti alergene v nepredpakiranih živilih (za označbe na pakiranih živilih morajo poskrbeti proizvajalci), in sicer neposredno na označbi na živilu ali neposredno ob tem. Kazni za samostojne podjetnike so od 1. 200 do 7. 500 evrov, če alergeni niso pravilno označeni.

Paragonski bloki oziroma na roko napisani računi

Paragonske bloke oziroma napisane račune se lahko do uvedbe davčnih blagajn uporablja normalno, a se z 31. 1. 2015 poostruje nadzor. Ob prehodu na davčne blagajne 1. 9. 2015 bo na novo urejeno tudi pisanje računov na roko.

Izdajanje e-računov

Podjetja, ki izdelke in storitve prodajaj proračunskim porabnikom, morajo s 1. 1. 2015 račune izdajati izključno v elektronski obliki. Elektronsko poslovanje bo zmanjšalo birokratske obremenitve in število napak pri knjiženju računov.

Novosti pri davčnih izvršbah

Ministrstvo za finance dopolnjuje zakon o davčnem postopku tako, da davčne dolžnike po ne plačanem opominu čaka izvršba na sredstva na bančnem računu. Finance poročajo, da je Delo nedavno objavilo, da nekaterih prejemkov - denimo raznih socialnih transferjev - po zdajšnji zakonodaji z davčno izvršbo ni mogoče zaseči, a ta prepoved velja le za mesec, ko dolžnik dobi nakazilo tega prejemka. Naslednji mesec je po zakonu o davčnem postopku tudi na ta sredstva, ki ostanejo iz prejšnjega meseca, mogoče izvesti izvršbo za poplačilo davčnega dolga.  To se bo po novem spremenilo. V prihodnje bodo tudi ti prejemki izvzeti iz izvršbe, četudi bodo na prejemnikovem računu ostali tudi mesec po nakazilu.  Z davčno izvršbo na dolžnikov dohodek iz delovnega razmerja se sme zaseči do dve tretjini mesečnega prejemka, mora pa pri tem dolžniku ostati za najmanj 70 odstotkov minimalne plače.

 

Vir: Finance, 9. 12. 2014