05.12.2012

Do razumne zakonodaje v 10 točkah

13 držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, so v novembru 2012 pozvale Evropsko Komisijo, s pismom predsedniku Barrosu, naj se zaveže k nadaljnjim ambicioznim prizadevanjem za uresničitev ciljev razumne zakonodaje (ang. Smart Regulation), in s tem k zmanjšanju administrativnih ovir in zakonodajnih bremen ter pospeševanju gospodarske rasti.

Napori bi se morali usmeriti predvsem v smer zmanjševanja skupnih zakonodajnih bremen EU, nadaljnjemu izvajanju in nadziranju izvedbe presoj posledic, skrbi za mala in srednja podjetja ter načinom sprejemanja in uveljavljanja evropske zakonodaje. Podpisniki pozdravljajo nedavne napore Evropske komisije za zmanjševanje zakonodajnih bremen za mala in srednje velika podjetja in jo hkrati pozivajo da:

1. Preseže (razširi) definicijo administrativnih bremen in vključi tudi stroške implementacije predpisa oz. stroške ravnanja v skladu s predpisi; razmisli o postavitvi sektorskih ciljev, ki bi dejansko koristili gospodarstvu; in v sodelovanju z evropskimi gospodarskimi subjekti in državami članicami pripravi načrt za zmanjšanje skupnih zakonodajnih bremen v naslednjih dveh letih.

2. Objavi letno izjavo o skupnih neto stroških za gospodarske subjekte, ki so jih povzročili predlogi sprejeti s strani Evropske komisije.

3. Si prizadeva minimizirati nove skupne neto stroške na način, da se zmanjšajo obstoječi v podobni meri in se s tem zmanjšajo stroški nove regulacije oziroma se stroški regulacije (nove in obstoječe) na letni ravni celo izničijo.

4.Okrepi vlogo Odbora za presojo posledic (IAB) s tem, da posveti več pozornosti mnenjem odbora pred sprejemom predlogov in da uvede redno posluževanje neodvisnega strokovnega znanja.

5. Predgovor posamezne presoje posledic naj vsebuje strnjen, standardiziran povzetek v vseh uradnih jezikih unije, v najkrajšem možnem času.

6. Objavi presojo posledic, ki vsebuje informacijo o skupnih neto stroških za gospodarske subjekte, že v času posvetovanju z javnostjo.

7. Se zaveže k strogemu upoštevanju načela »pomisli najprej na male« in še naprej predlaga ukrepe za zmanjšanje nepotrebnih EU zakonodajnih stroškov za mala podjetja.

8. Se zaveže k izvedbi več ponovnih pregledov obstoječe zakonodaje EU (na primer z razširitvijo programa »preverjanje ustreznosti« zakonodaje (t.i. fitness checks)) z osredotočenostjo na minimiziranja nepotrebnih bremen za gospodarstvo, predvsem za tiste sektorje, pomembne za trajnostno, pametno in vključujočo rast.

 9. Vpelje načelo »enotnih datumov začetka veljavnosti nove zakonodaje«, kar bi pomenilo določitev nekaj datumov letno, ko bi novi predpisi začeli veljati, če bi to koristilo gospodarstvu.

10. Se zaveže posvečati več pozornosti iskanju alternativ zakonodaji EU, predvsem v fazi posvetovanja z javnostjo.

Na področju razumne zakonodaje na nacionalnem nivoju med prednostne naloge sodi nadaljevanje realizacije Akcijskega programa za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za obdobji 2012 in 2013, predvsem za mala in srednja podjetja, odpravljanje administrativnih ovir in zmanjševanje zakonodajnih bremen na prednostnih področjih, poenostavitev zakonodaje in pospešeno izvajanje presoje posledic predpisov, kot npr. presojo učinkov na gospodarstvo - v obdobju 2012/2013 izvedba pilotnih projektov presoj učinkov na predlaganih (»ex ante«) ali sprejetih (»ex post«) predpisih.

Med pomembnejšimi projekti MPJU na področju priprave razumnejše zakonodaje in odprave administrativnih ovir izpostavljamo:
-  Projekt »minus 25%«,

-  Projekt EKT – portal za tujce (eugo.gov.si) in prenova portala e-VEM za domače poslovne subjekte,

-  Projekt prenove VEM točk za celovitejšo podporo gospodarstvu,

-  Projekt poenostavitve vstopnih pogojev - prenova predpisov in postopkov reguliranih dejavnosti in poklicev,  

-  Projekt uvajanja metodologije za presojo učinkov predpisov na gospodarstvo (»SME test« (od 2012 dalje),

-  Projekt sistematičnega uvajanja evalvacije ukrepov OAO s preverjanjem dejanskih učinkov in merjenjem prihrankov (od 2009 dalje)

-  Okrepitev sodelovanja s ključnimi deležniki (gospodarstvo, nevladne organizacije, lokalne skupnosti, zbornice, strokovna javnost….)

-  Pohitritev upravnih postopkov in odprava ovir pri izdaji dovoljenj (ARSO, Centri za socialno delo…)