Oddajte pobudo

Varstvo kulturne dediščine

Pristojni organi: MK, MOP
  • 11. 05. 2017Pobuda objavljena
  • 11. 05. 2017Pobuda posredovana v odziv
  • 01. 06. 2017Pobuda sprejeta

Pobuda

Predlog za odpravo netransparentnega in nezakonitega vzpostavljanja režimov varstva kulturne dediščine na podlagi podatkov iz Registra kulturne dediščine:

Ministrstvo za kulturo zahteva pri pripravi Občinskih podrobnih prostorskih načrtov v svojih smernicah (16. 2. 2017) izdaja na podlagi 76. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16; v povezavi z 47. členom Zakona o prostorskem načrtovanju(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43711 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO; v nadaljevanju: ZPNačrt) SPLOŠNE SMERNICE ZA NAČRTOVANJE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA PODROČJE VARSTVA NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE vključitev zadnjega stanja v Registru kulturne dediščine in to v poglavju Prikaz stanja prostora, ki je podlaga Občinskega načrta (OPN), s katerim v nadaljevanju uveljavlja varovanje kulturne dediščine s prostorskim aktom, ki ga pripravi občina in sprejme Občinski svet. Ker v postopku priprave OPN priloge in s tem Prikaz stanja prostora ni predmet javne obravnave in ne omogoča pripombe s strani občin, ki pripravljajo dokument, niti ne zainteresirani javnosti pravno varnost, je tako vzpostavljanje režimov varstva kulturne dediščine netransparentno in protizakonito.

To je v neskladju s 5.členom Zakona o Varstvu kulturne dediščine (varstvo pravic lastnikov):

(2) Lastnika je treba obveščati o zadevah varstva, ki vplivajo na izvrševanje njegovih lastninskopravnih upravičenj.

Prav tako je v neskladju z Aarhuško konvencijo in Evropsko strategijo kulturne dediščine za 21. stoletje, kjer je vključevanje javnosti ključno, za cilj celovitega ohranjanja dediščine.

5 Dobro vodenje (upravljanje) pomeni koncept, ki navdihuje izvajanje javnih usmeritev, in način, na katerega javni uslužbenci opravljajo svoje dolžnosti. Vključevanje načela, kot so na primer (kot referenco si oglejte Strategijo za inovacije in dobro upravljanje na lokalni ravni, ki jo je Odbor ministrov sprejel 8. marca) pravične in svobodne volitve, spoštovanje raznovrstnosti, preglednosti ter etičnega ravnanja, odgovornost, odprtost in udeležba pri upravljanju javnih zadev, trajnost in dolgoročna vizija, preudarna in odgovorna uporaba javnih financ itn. "Participirano upravljanje" se tukaj nanaša na bližnjico do odprtosti za potrebe in pričakovanja deležnikov, pripravljenost nosilcev javnih funkcij, da jim prisluhnejo in odgovorijo na njihova pričakovanja oziroma povpraševanja, sprejemanje javnih usmeritev v duhu odprtosti, odgovornosti in skupne lastnine.

Sedanje stanje je paradoks, saj za razglasitev spomenika, ki je prepoznan kot kulturna dediščina izjemnega pomena velja 12.člen (javna obravnava), pri "samo" registrirani dediščini, pa javnost ni vključena, kar rezultira v problem pri pridobivanju kulturnovarstvenih soglasij in konfliktov ter negativnem odnosu javnosti tako do pristojnega ministrstva, kot tudi do javnih zavodov.

Primer: Celotno Kranjsko polje je varovano kot vplivno območje kulturne dediščine naselbinskega jedra Cerkelj na Gorenjskem, kar je bilo vključeno v Prikaz stanja prostora, v grafičnem delu OPN pa ni bilo prikazano. Sedaj Ministrstvo za kulturo smatra, da je območje zavarovano s prostorskim aktom OPN.

 

Predlog:

Javnost mora biti obveščena in vključena v postopek vzpostavljanja režimov varstva kulturne dediščine in podati svoje pripombe.

Ministrstvo za okolje in prostor mora zaradi ugotavljanja zakonitosti postopkov preveriti vse prostorske akte, katerih na novo vzpostavljeni režimi kulturne dediščine niso bili razgrnjeni in obravnavani s strani zainteresirane javnosti.

Ministrstvo za kulturo mora podati na podlagi pripravljenega strokovnega gradiva s strani ZVKDS pobudo na občino, da se začne postopek prostorskega akta, ki bo podlaga za zavarovanje, ali pa začne postopek akta o zavarovanju skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine za vsako občino posebej. Tako ne ravni OPN, kot tudi na ravni OPPN.

V kolikor se ugotovi sprememba stanja, ki pomeni razširitev, zmanjšanje ali izbris, mora biti postopek identičen, saj se lahko določila prostorskega akta ali akta o zavarovanju spremenijo le na način, s katerim so bila sprejeta in ne z objavo v Registru.

Odgovor pristojnega organa

Odziv Ministrstva za kulturo:

Ministrstvo za kulturo vodi register nepremične kulturne dediščine, ki vsebuje različne podatke o dediščini, pri čemer je namen registra informacijska podpora izvajanju varstva dediščine ter predstavljanje, raziskovanje, vzgoja, izobraževanje in razvijanje zavesti javnosti o dediščini.
Vpis v register nepremične kulturne dediščine sam po sebi ne vzpostavlja režimov varstva kulturne dediščine. Pravni režim varstva objekta ali območja dediščine je vzpostavljen z aktom o razglasitvi za kulturni spomenik ali aktom o določitvi varstvenih območij dediščine ali z vključitvijo v prostorski akt.   

Za potrebe priprave planov in posegov v območja kulturne dediščine, vključno za potrebe priprave prostorskih aktov, je Ministrstvo za kulturo pripravilo poseben, na spletu dostopen interaktiven podatkovni sloj pravnih režimov varstva dediščine (sloj eVRD, http://evrd.situla.org). S podatki iz sloja eVRD uporabnik lahko na enem mestu pridobi podatke o objektih in območjih, ki jih je pri pripravi prostorskih aktov potrebno upoštevati skladno s 75. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16; v nadaljevanju: ZVKD-1). Določeni objekti in območja imajo opredeljeno tudi svoje vplivno območje z varstvenim režimom za vplivno območje. Hkrati pa lahko uporabnik s podatki iz sloja eVRD pridobi tudi podatke o objektih in območjih, ki jih pri pripravi prostorskih aktov skladno s 75. členom ZVKD-1 ni treba upoštevati in imajo priporočilno naravo (v sloju eVRD opredeljena oznaka »dediščina priporočilno«).

Skladno s predpisi s področja prostorskega načrtovanja so podatki o varstvenih režimih kulturne dediščine vključeni v prikaz stanja prostora. Grafični del občinskega prostorskega načrta skladno s predpisi s področja prostorskega načrtovanja teh podatkov ne vključuje.

Ministrstvo za kulturo se zaveda, da s tem, ko še niso sprejeti in uveljavljeni akti o varstvenih območjih dediščine, prihaja  do slabšega razumevanja veljavnosti varstvenih režimov. Za namen, da pripravljavci planov, izdelovalci okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje ter drugi uporabniki dobijo na enem mestu digitalne podatke o kulturni dediščini, vključno s podatki o varstvenih režimih, je Ministrstvo za kulturo takoj po uveljavitvi ZVKD-1  vzpostavilo že prej navedeni interaktivni podatkovni sloj eVRD ter pripravilo in objavilo Priročnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri pripravi planov in posegih v območja kulturne dediščine (št. 350-8/2011/1, 18. 9. 2008, dopolnjeno 3. 4. 2009 in 2. 11. 2011). Menimo, da smo s tem pripomogli k boljši razumljivosti in transparentnosti, za katere objekte in območja je vzpostavljen pravni režim varstva.

Na Ministrstvu za kulturo pripravljamo podzakonska predpisa, s katerima bomo vzpostavili varstvena območja in zanje veljavne varstvene usmeritve. V postopku sprejemanja obeh predpisov oz. vzpostavljanju varstvenih območij bo javnost skladno z ZVKD-1 in drugimi predpisi ustrezno vključena. Enako velja tudi za postopke pripravljanja in sprejemanja aktov o razglasitvi objektov ali območij za kulturni spomenik ali spomeniško območje, ki že potekajo od sprejetja ZVKD-1 leta 2008.

Predvsem iz razloga sprejemanja novih ali spreminjanja veljavnih aktov o razglasitvi za kulturni spomenik, ki ima za posledico tudi vzpostavljanje ali spreminjanje pravnega režima varstva pri posamezni enoti dediščine, kar se odraža v registru nepremične kulture dediščine oziroma v sloju eVRD, je Ministrstvo za kulturo v splošnih smernicah za načrtovanje občinskega prostorskega načrta št. 350-3/2017/1 z dne 16. 2. 2017, verzija 1.2., navedlo usmeritev, da je za pripravo prostorskega akta  treba pridobiti ažurne podatke o kulturni dediščini.

Ministrstvo za kulturo v okviru svojih pristojnosti obvešča in vključuje javnost v postopke, kjer se vzpostavlja režim varstva kulturne dediščine. V pristojnosti Ministrstva za kulturo je vodenje postopka priprave in sprejema aktov o razglasitvi za kulturne spomenike državnega pomena. Priprava in sprejem aktov o razglasitvi za kulturne spomenik lokalnega pomena ter prostorskih aktov pa je v izključni pristojnosti občin.