Oddajte pobudo

Kolesarske prireditve na cestah

Pristojni organi: MJU, MNZ, MZ
  • 07. 07. 2016Pobuda objavljena
  • 07. 07. 2016Pobuda posredovana v odziv

Pobuda

Primer dobre prakse v Avstriji in predlogi (v korist organizatorjem) za poenotenje v RS.

Kolesarski klubi v Republiki Sloveniji, kot tudi Kolesarska zveza sama organizirajo v RS več sto različnih kolesarskih prireditev na različno kategoriziranih cestah. Posamezni organizatorji si za te prireditve pridobijo ustrezna dovoljenja od Upravnih enot, upravljavcev cest, komunalnih firm, lokalnih skupnosti, privatnih lastnikov, izdelajo povečini zelo drage elaborate, pridobijo soglasja zdravstvenih domov in bolnišnic, soglasja policijskih postaj ali policijskih uprav in ko je vse to po približno dveh mescih zbrano, sledi ustna obravnava. Tukaj organizator še enkrat ustno razloži kaj namerava storiti, kakšni so načrti, kje in koliko bo vključenih redarjev, kaj smejo in ne smejo delati, kako morajo biti označeni, kakšna bo glasnost zvočnih naprav, kje bodo stranišča, ali bo kršen javni red in mir in koliko bo udeležencev in koliko gledalcev, kdo je odgovorna oseba in odgovorni za druga področja z njihovimi izjavami, da bo vse tako, kot bo navedeno v odločbi Upravne enote. Poleg je potrebno priložiti naročilnico za delo policije, naročilnico za komunalno podjetje, zdravstveni dom in še kakšno. Veliko organizatorjev s temu izogne in prireditev izpelje brez prijave na UE in vseh silnih načrtov, po pravilu, kjer ni tožnika ni sodnika.

Primer dobre prakse in dela za podobne prireditve iz sosednje Avstrije je sledeč: Organizator kolesarskega maratona oz. množične kolesarske prireditve (lahko od 300 do 2000 udeležencev ali več) prireditev prijavi na Bezirkshauptmannshaft v okraju, če je prireditev le na področju enega okraja oz. na Landeshauptmannshaft, če je prireditev na območju dveh ali več »bezirkov«. Organizator izpolni formular, v katerem navede organizatorja, kraj in čas prireditve ter lokacijo in pripombo, da se bo prireditev odvijala po pravilih cestnega prometa. Skratka upoštevati CCP. Uradnik prijavo sprejme in o prireditvi obvesti policijo ter izda odločbo, da je prireditev prijavljena. Na vseh maratonih in drugih množičnih prireditvah v Avstriji organizator udeležence evidentira in opremi s startnimi številkami, zadnja letu tudi s čipi in vsem meri čas in nato izdela rezultate in jih javno objavi, čeravno to niso dirke. Prireditve se odvijajo na cesti, v krožiščih so redarji, ki kolesarje usmerjajo v pravo smer. Na čelo skupine oz. starta je običajno avto organizatorja z rumeno lučjo. V nadaljevanju manjše skupinice spremljajo motoristi ali nihče. Vsak vozi sam, kolikor zmore. Redarjev za varovanje v križiščih in krožiščih ni, ker nimajo nobenih pristojnosti razen za kazanje smeri vožnje. Zadnja leta te nadomeščajo z usmerjevalnimi tablami. Barvanje puščic po asfaltu je iz ekološkega vidika prepovedano, kot tudi odmetavanje plastenk vode. Torej URADNIK prijavo sprejme in napiše akt ter policijo o prireditvi obvesti sam. V primeru kolesarske dirke je postopek podoben. Organizator prireditev prijavi na isti naslov in v njej opiše progo, kjer bo potekala, od kdaj do kdaj in katere dele proge je po njegovi oceni potrebno v določenem času zapreti za ves promet. V tem načrtu tudi navede v katerih krožiščih in križiščih pričakuje varovanje policije, ter časovnico, katere dele tekmovalne proge je potrebno zapreti za ves promet. Navede še kje bodo parkirišča za spremljevalna vozila in vse kar spada na dirko (ciljni oder, ozvočenje, ambulanta, pisarna dirke, tuši, wc, itd.). Nato uradnik obvesti policijo, ki se seznani s potekom dirke in specifiko le te in na osnovi tega izdela načrt varovanja dirke. Običajno dirko zavarujejo s 6 do 10 motoristi in enim vozilom z veliko modro tablo na strehi, kjer se izpisuje »kolesarska dirka«. Policija svoj načrt posreduje organizatorju, da ta ve, kje niso potrebni redarji oz. gasilci in kje bodo popolnoma zaprti odseki proge za krajši čas (nekaj minimalno dokler glavnina kolesarjev ne odpelje mimo). Policija organizatorju dirke zagotavlja vso pomoč in podporo pri organizaciji zlasti v tistem delu proge, kjer so t.i. kritične točke, nevarni spusti, nepregledni nevarni ovinki. Policisti na motorjih tudi zelo kooperativno sodelujejo z moto komisarji in si medsebojno pomagajo ter usklajujejo pri varovanju. Tudi v tem primeru uradnik izda odločbo organizatorju, kjer navede, za kakšno dirko gre, policijo postajo in komunalno službo, ki bo postavila prometno signalizacijo na trasi dirke. Uradnik tudi vse deležnike sam obvesti o njihovem delu in pristojnosti na dirki. Delo policista organizator plača, ne glede je ta v krožišču, na motorju ali osebnem vozilu po 14 Eur na uro. Gre za neto čas dela na dirki. Vsi ostali na dirki delajo v času rednega ali izrednega dela in plačila ne prejmejo. Upravljalec ceste je o prireditvi zgolj obveščen. V RS se zadeve odvijajo različno. Velike dirke (Po Sloveniji, ZG-NM in še katera običajno ni problematična. Manjše običajno krožne dirke v ožjem lokalnem okolju tudi ne, tudi gorski vzponi ne. Čeravno je tukaj največ razhajanj me UE. Še več različnih tolmačenj je pri množičnih kolesarskih prireditvah. Ene so množične dirke, drugo so množični rekreativni maratoni. Zaradi vsesplošne kontrole se udeleženci evidentirajo s startnimi številkami ali čipi in tako nastane v očeh policije rekreativna vožnja dirka. Čipi in evidentiranje časa vožnje slehernemu udeležencu ni dirka, gre zgolj in samo za izmerjen in javno objavljen čas posameznika. In rekreativni maraton s 1000 ali več udeleženci se ne more odvijati na običajno preozkih kolesarskih stezah kjer so oz. od organizatorja zahtevati, da se udeleženci vozijo eden za drugim v primerni varnostni razdalji. Četudi se udeleženci ne evidentirajo se v večji gruči ne morejo voziti po kolesarski stezi.

Za poenostavitev dela vseh UE in policije v Sloveniji predlagam sledeče:

- Delovni sestanek: 1. Ministrstva za javno upravo, 2. predstavnika KZS (predsednik, gen. sek. KZS ), 3. po ustni predstavitvi in obrazlozitvi povabiti k razpravi se ostale akterje, ki so zakonsko vezani pri izdaji soglasja, kjer je potrebno podrobno obdelati in predlagati;

- Takojšnjo spremembo zakonodaje, kjer bo iz odločanja o trasah dirke, četudi se dirka odvija na državni cest, izključena DRCS in potreba po izdelavi dragih elaboratov. DRSC namreč od vlagatelja v vlogi zahteva, da organizator do mm precizno določi traso, redarje, zagotovilo policije, da bo prisotna na dirki in še nekaj nesmislov, ki jih je sicer potrebno navesti tudi v vlogi na UE.

- Spremembo tistega dela zakonodaje, kjer se množične kolesarske prireditve na cesti, kot so maratoni dolgi do 150 in več km ne glede na to, se meri ali ne meri čas udeležencem, le ti lahko vozijo po cestišču, za vozilom organizatorja, bodisi osebnim avtom ali moto komisarjem.

- Spremembo zakonodaje, da se množici kolesarjev na prireditvi dovoli vožnja po cestišču v vzporednih kolonah, če je hitrost večja od 25km/h, brez avto ali moto spremstva (problem t.i. dolske in še katerih rund).

- Izdela enotno navodilo za vse UE v RS o enotni praksi, kjer je UE tista, ki naj sama pridobi ustrezna mnenja drugih upravnih organov in inštitucij po uradni dolžnosti. - Spremeniti del zakonodaje, kjer bo organizator lahko sam izvedel prireditev po predhodni najavi na UE in nato tudi s svojimi dejanji prireditev izpeljal upoštevajoč CPP, na trasah lokalnih cest v nenaseljenih okoljih, kjer običajno krajani sodelujejo in pomagajo pri izvedbi prireditev. (Dovoliti oz. omiliti sedanjo obstoječo zakonodajo, ki predpisuje organizacijo kolesarskih prireditev na cesti.)

- Spremeniti del zakonodaje, ki predpisuje »mobilno zaporo« do 30 min. za vse gorske in cestne vožnje tako, da DRSC ne zahteva zagotovila dela policije in elaboratov obvozov, ki jih za gorsko oz. cestno dirko v lokalnem okolju ni možno izpeljati ter lahko organizator sam skupaj z lokalnim prebivalstvom varno izpelje prireditev v primeru pričakovane manjše udeležbe (do 150 udeležencev).

- Spremeniti del zakonodaje, kjer bo vloga redarjev jasno opredeljena, tudi vloga letečih redarjev ali spremeniti tako, da redarji v »mobilni zapori« niso potrebni.

Morda sem kaj pomembnega izpustil (glej točko 3 kjer bodo podane ustrezne obrazlozitve). Nesporno pa naj ostane zagotovilo vseh organizatorjev, da vsi deležniki na prireditvi želijo varno izvedbo prireditve. Ta pa bo, če bodo udeleženci poskrbeli sami zase in upoštevali CPP. Več kot je navodil, predpisovanja kaj in kako, slabše se to izvede v praksi. Najslabše pa zagotovo, da najodgovornejši uradniki še ne ločijo, kaj je dirka, kaj rekreacijska vožnja in ne razumejo kaj pomeni vožnja več kolesarjev na kolesarski izlet ob upoštevanju CPP. N.pr. V Avstriji so ugotovljene in dokumentirane kršitve CPP obravnavane na kraju prekrška takoj, hujše kršitve pa v civilno pravdnih postopkih individualno. In zelo zaželjeno bi bilo, da bi delavci UE vsaj približno poznali kolesarske prireditve, ki se odvijajo na cestišču in si posamezne prireditve pri nas kot v bližnji Avstriji ogledali in z organizatorji pogovorili o specifiki le teh. Dejstvo je, da ko je zakon sprejet, ga moramo spoštovati in se po njem ravnati. Morda je sedanja obstoječa zakonodaja dobra, gotovo pa je, da je veliko preobširna, neživljenjska in sprejeta na škodo kolesarskih organizatorjev in vseh tistih, ki si vsa leta prizadevajo, da bi kolesarski šport postal še bolj množičen, kolo še v večji meri prevozno sredstvo na krajših razdaljah ter kolesarske prireditve gonilo razvoja kolesarstva kot zdravega načina življenja in navsezadnje tudi gonilo kolesarskega turizma.

S spoštovanjem.

S predlaganim besedilom so bili seznanjeni na peti seji sestanka vsi clani Odbora za množičnost, takrat prisoten gen.sek. KZS, loceno je bil seznajen tudi predsednik KZS.

Odgovor še ni na voljo