Pobuda / Predlog uporabnika

Pavšalni obračun

Predlog sprejet in zaključen
Kategorija: Finance
Pristojni organi: , MF
Posredovan: 08.04.2015
Objavljen: 10.04.2015
Odstopljen organu: 10.04.2015
Predlog sprejet: 05.05.2015

Pozdravljeni.

Priporočam pavšalni obračun kot ga poznajo v Avstriji, saj bi s takšnim načinom podjetnike razbremenili.

Odgovor pristojnega ministrstva

Odziv Ministrstva za finance:

Priporočilo oziroma pobuda je nejasna, v sled temu bomo pri odgovoru izhajali iz predpostavke, da se priporočilo nanaša na metodo poenostavljenega določanja davčne osnove za davek (dohodnino) na dohodek fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, ki jo uporabljajo v Avstriji.

Tudi uveljavljen slovenski sistem določanja davčne osnove z dohodnino od dohodka iz dejavnosti fizičnih oseb, daje davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev možnost odločitve za poenostavljen način določanja davčne osnove (določanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov). S spremembo zakonodaje v letu 2012 (začetek uporabe z davčnim letom 2015) je bil ta sistem bistveno spremenjen s ciljem dodatne administrativne razbremenitve malih poslovnih subjektov pri izpolnjevanju davčnih obveznosti ter povečanja njihove pravne varnosti v povezavi z večjo gotovostjo glede določanja davčne osnove. Pri iskanju možnih rešitev
je bil proučen tudi sistem v Avstriji. Ugotovljeno je bilo, da je njihov sistem zapleten in razčlenjen (tudi zgodovinsko pogojeno) in zato neprimeren za direkten prenos glede na zastavljene cilje dodatne administrativne poenostavitve.

Avstrijski sistem je v osnovnem konceptu, in sicer da se daje možnost pavšala samo na odhodkovni strani, medtem kot se prihodki ne določajo v pavšalni višini, enak sistemu v Sloveniji. So pa razlike v posameznih elementih sistema, in sicer predvsem v pogojih za vstop v sistem, višini normiranih odhodkov, možnosti uveljavljanja tudi dejanskih odhodkov, možnosti uveljavljanja davčnih olajšav, metodi pripoznavanja prihodkov.

Na kratko sistem v Avstriji (vir IBFD po stanju na dan 1. februar 2014): Zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje za uporabo poenostavljene metode določanja davčne osnove  (niso  dolžni  voditi  poslovnih  knjig  in jih  ne vodijo  prostovoljno)  se  ob izpolnjevanju določenih dodatnih pogojev, in sicer: prihodki prejšnjega leta ne presegajo 220.000 evrov in pridobivajo prihodke izključno iz trgovanja ali poslovanja, ali iz poklicnih in drugih neodvisnih strokovnih storitvenih dejavnosti, lahko odločijo za uporabo metode poenostavljene plačane realizacije.

Po tej metodi se dohodek oziroma dobiček ugotovi z uporabo normiranih stroškov namesto dejanskih stroškov in le točno določenih dejanskih stroškov. Normirani stroški se določijo kot odstotek od prihodka in v splošnem znašajo 12% prihodkov. Zavezanci, ki opravljajo specifične dejavnosti (kot npr. dejavnost poučevanja, znanstveno dejavnost, svetovalna dejavnost, upravljanje premoženja), pa lahko uveljavljajo normirane stroške le v višini 6% prihodkov.

Normirani stroški ne smejo presegati 12% oziroma 6% od 220.000 evrov. Poleg normiranih odhodkov pa lahko navedeni zavezanci uveljavljajo naslednje dejanske stroške: stroške prodaje, stroške surovin, stroške polproizvodov in plače (vključno s stroški socialnih zavarovanj).

Poleg navedenega so za posamezne dejavnosti s predpisom zveznega ministrstva za finance določene še posebne zahteve za uporabo poenostavljene metode plačane realizacije (kot npr. za kmetijsko in gozdarsko dejavnost, proizvodne dejavnosti, lekarniško dejavnost, prodajne agente, umetnike, pisatelje).

V Avstriji je v načelu uveljavljen koncept obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb po principu sintetične oziroma globalne obdavčitve vseh dohodkov fizične osebe (tudi dohodkov iz dejavnosti), z enim davkom, to je dohodnino, po progresivnih davčnih stopnjah in ob upoštevanju določenih davčnih olajšav. Na tej podlagi tudi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, lahko uveljavljajo splošne olajšave in tudi določene olajšave vezane samo na dejavnost.

Glede na zgoraj navedene osnovne značilnosti sistema v Avstriji je težko posplošeno trditi, da bi podjetnike s takšnim načinom v splošnem razbremenili. Lahko pa ugotovimo, kot že navedeno, da je sistem bolj zapleten, vendar pa omogoča določitev davčne osnove na način, ki v večji meri upošteva razlike med različnimi dejavnostmi in s tem večjo stopnjo zasledovanja načela obdavčevanja po ekonomski moči posameznega zavezanca in s tem enako obravnavo zavezancev v približno enakem položaju.

Kot navedeno zgoraj je veljavni sistem V Sloveniji v uporabi šele od davčnega leta 2013, s popravki, ki se uporabljajo od davčnega leta 2015 naprej (sprememba pogojev za vstop in povišanje normiranih odhodkov s 70% na 80%). Bo pa v okviru načrtovanih ciljev na področju davčnega sistema v splošnem proučena tudi ustreznost sedanje ureditve obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost.